AlegsaOnline.com

Bast (Bastet): egipčanska boginja mačk, zaščite in plodnosti

Odkrijte Bast/Bastet — staroegipčansko boginjo mačk, zaščite, plodnosti in domačega čaščenja; legenda, kult v Bubastisu in simbolika materinstva.

Avtor: Leandro Alegsa

18-12-2025

Bastet je bila staroegipčanska boginja zaščite in mačk. V nekaterih različicah mitov je predstavljena kot bojevita hči boga Ra, ki je bila poslana v spopad proti nasprotniku Apepu. Kot varuhinja je veljala za zaščitnico faraona, hkrati pa so jo povezovali z obliko Sekheti, levinje, in zato tudi z glavnim bogom Ra.

Poreklo, ime in središče čaščenja

Bast (pogosto imenovana tudi Bastet, Ubasti in Pasch) je bila v egipčanskih virih znana vsaj od druge dinastije. Njeno glavno svetišče je bilo v Per-Bastu (grško Bubastis), mesto, ki je nosilo njeno ime. Prvotno je bila upodobljena kot mogočna levinja in je varovala predvsem Spodnji Egipt. Ime Bast se pogosto razlaga kot "(ženska) požiralka" in odraža njen zaščitniški, včasih tudi bojeviti značaj.

Vloge in simbolika

V teku zgodovine so se njene funkcije razširile in spremenile. V poznejših obdobjih je Bast postala boginja varstva in blagoslova doma: zaščitnica žensk, otrok, plodnosti in rojstva, pa tudi družine. Povezovali so jo z glasbo, plesom, veseljem in sončnim vzhodom. Kot varuhinja je skrbela za dom, hkrati pa je ohranjala svoje povezave s sončnim kultom in varstvom kraljeve družine.

V nekaterih besedilih je Bast povezana tudi z balsamiranjem in mazili; tu se vzpostavljajo vezi z bogom Anubis, čeprav so razlage in družinske vezi med bogovi v različnih mitih različne — v nekaterih verzijah je Anubis naveden kot otrok Neftisin.

Prehod od levinje do domače mačke

Izguba nadzora nad Spodnjim Egiptom in politične spremembe so pripomogle k preoblikovanju Bast v milejšo božanstvo. Ta sprememba je omenjena tudi v povezavi s parfumov je po (izvorna besedna zveza v virih je nekonvencionalna), in se najbolj jasno odraža v srednjem obdobju staroegipčanske zgodovine, označenem kot Srednjem egiptovskem kraljestvu. Tam se je Bast začela predstavljati predvsem kot domača mačka in ne več izključno kot levinja. Zaradi materinskih lastnosti mačk so jo pogosto upodabljali z mačkami ali kot žensko z mačjo glavo. V ljudski praksi so Egipčanke, ki so si želele otrok, nosile amulete z upodobitvijo boginje obdanih z mačkami; število mačk na amuletu je simbolično predstavljalo število otrok, ki jih je ženska želela imeti.

Kult, obredi in materialna dediščina

Per-Bastu (Bubastis) je bilo središče velikega festivala v čast Bast, ki je privabljal množice romarjev iz vsega Egipta. Na teh praznovanjih so peli, plesali in prinašali darove — glasba in ples sta bila tesno povezana z njenim kultom. Mačke so bile v starodavnem Egiptu pogosto mučene in mumificirane kot votivni darovi boginji; arheologi so na več najdiščih odkrili množične mačje grobnice in mumije.

V vsakdanjem življenju so egipčani mačke cenili in zaščitili; poškodovanje mačke je bilo pogosto strogo kaznovano. V umetnosti je Bast pogosto upodobljena kot sedi maček ali kot ženska z mačjo glavo, pogosto s sončnim diskom ali diademom, v rokah pa ima simbole moči in življenja. Ikonografija prikazuje tudi igrače, sistrum (ritmičen inštrument) in druge atribute veselja in domačega duha.

Dediščina in arheološki dokazi

Arheološka izkopavanja v Bubastisu in drugih središčih so prinesla obsežne dokaze o oboževanju Bast: tempeljske ruševine, kipci, votivni predmeti, amuleti in velike količine mačjih mumij. Ti najdbi potrjujejo, kako pomembno vlogo je imela Bast v verskem in družbenem življenju starega Egipta.

Zaključek

Bastet je zato večplastna boginja — od bojevite levinje, varuhinje kraljevine in sonca, do mile matere in zaščitnice domačega ognjišča. Njena preobrazba v simbol domače mačke odraža tako politične kot kulturne spremembe v egipčanski zgodovini, še vedno pa ostaja eden najbolj priljubljenih in prepoznavnih likov egipčanske mitologije.

Čarovniško čaščenje

Bastet (Bast) je bila najbolj cenjeno mačje božanstvo v starem Egiptu. Kult Bastet se je začel okrog mesta Bubastis, ki se je nahajalo v vzhodni delti Spodnjega Egipta (okoli 3 200 let pr. n. št.) in je bilo pomembno mesto od Starega kraljestva do poznega obdobja. V zgodnjih egipčanskih časih se je mesto imenovalo Per-Bast, kar v prevodu pomeni "Bastino področje". Kasneje se je mesto imenovalo Bubastis in je danes znano kot Tell Basta. Bastet so častili tudi v drugih egipčanskih regijah. Bast so častili v Memfisu (v Starem kraljestvu), kjer je bila povezana s Sekhmet, v Heliopolisu (v Starem kraljestvu), kjer so jo imenovali "hči Tem" (povezana s Tefnutom), v mestu, imenovanem "hrib Bast" v predelu Mut v Tebah (v Novem kraljestvu), in v mestu Nit v poznem obdobju. Praznovanja v čast Bastetu so potekala v mestih Bubastis, Memfis (Luksor), Tebe in Esna.

Imena zapletenih festivalov v Bastetu so vključevala: "Bastetina procesija", "Bastet ščiti dve deželi", "Bastet gre naprej iz Per-Bast", "Bastet se pojavi pred Ra" in "Festival Hathor in Bastet". Njene glavne praznike so praznovali aprila in maja v Bubastisu. Za njene festivale so bili značilni glasba, ples in vino, bili pa so med najbolj priljubljenimi festivali v takratnem Egiptu. Na nekatere festivale je z vsega Egipta prišlo več kot 700.000 ljudi, pogosto v čolnih, ki so pluli po Nilu.

V Bubastisu se je festival začel z žrtvovanjem Bastet. Bastin tempelj je stal v središču mesta, tako da je bil viden od vsepovsod, in je stal na dvignjenem terenu. Zunanja stena templja je bila okrašena s slikami živali, znotraj templja pa je bilo dvorišče, zasajeno z drevoredom dreves, ki je obdajal njeno svetišče. Častilci so prihajali iz vsega Egipta in v njenem templju pogosto puščali daritve, bronaste kipe, amulete in mumificirane mačke. Na tisoče teh mačk so pozneje našli v podzemnih grobnicah, kjer je nekoč stal njen tempelj.

V dneh praznovanja so Egipčani veliko dni preživeli ob glasbi, plesu in veselju. Častilci so hodili v njen tempelj in igrali na instrumente, tolkli po bobnih, tresli tamburice, nosili sistre (svete ropotulje), peli in plesali po ulicah. Zadnjo noč festivala so v Bastinem templju prižgali eno samo luč, ki se je od tam širila po mestu in so jo nosili častilci. Nočne molitve spremljata glasba in kadilo. Bast je bila pomembna v bogoslužju in Egipčani so ji žrtvovali začimbe, vodo, vino, mleko, kruh in meso. Darovali so tudi zlato, diamante, srebro, parfume in drugo bogastvo. Egipčani so ji tudi plesali in peli, saj je bila boginja plesa in pesmi.

Sorodniki

Bastetin oče je bil Ra, bog sonca in vsega stvarstva. Hathor (Sekment), bog neba in žensk s kravjo glavo, je bila prav tako Rajeva hči. Hathor je imela dva sinova z imenoma Nefertem (kar pomeni "vodna lilija", "sonce" ali "tisti, ki je lep"), boga zdravljenja, in Maahes, sončni bog vojne z levjo glavo. Bastet ni imela matere, ker se je Ra kot božanstvo Stvarnik imenoval "Veliki On-Ona" in je veljal za sposobnega biti tako moški kot ženska. Bastetin mož je bil Ptah, bog obrtnikov, ponovnega rojstva in ustvarjanja. V povezavi z Izido so Bastet včasih imenovali "Izidina duša".

Vendar so te družinske povezave nekoliko zavajajoče, saj so egipčanski bogovi imeli skupne odnose zunaj tradicionalnih družinskih okvirov. Sekhmet, Bastet in številne druge boginje so veljale za "oči Ra". Bastet in Sekhmet sta bili na primer v paru, vendar sta bili v paru geografsko in ne kot nasprotni osebnosti Bastet. Glavni kraj čaščenja Bastet je bil v Spodnjem Egiptu, medtem ko so Sekhmet častili predvsem v Gornjem Egiptu. Egipčani so Bastet tradicionalno povezovali s "severno", Sekhmet pa z "južno". Včasih so Bastet imenovali tudi "gospa vzhoda" (zaščitnica vzhodne delte), Sekhmet pa "gospa zahoda" (zaščitnica zahodne delte).

Vprašanja in odgovori

V: Kdo je bil Bastet?

O: Bastet je bila staroegipčanska boginja zaščite in mačk. Bila je hči bojevnica in zaščitnica Raja, ki jo je poslal v boj proti svojemu zarotniku Apepu. Kot zaščitnica je veljala za zaščitnico faraona, po Sekhet, levinji, in posledično glavnega boga Ra.

V: Po katerih drugih imenih je znana Bastet?

O: Bastet je znana tudi kot Bast, Ubasti in Pasch.

V: Kdaj so ljudje začeli častiti Bastet?

O: Ljudje so začeli častiti Basteta vsaj od druge dinastije v starem Egiptu.

V: Kje je bilo središče njenega kulta?

O: Središče njenega kulta je bilo v Per-Bastu (grško Bubastis), ki je dobil ime po njej.

V: Kako so jo ljudje prvotno dojemali?

O: Prvotno so jo imeli za boginjo zaščitnico Spodnjega Egipta, njena podoba pa je bila podoba divjega leva.

V: Kaj pomeni "Bast"?

O: Ime "Bast" pomeni "(ženska) požiralka".

V: Katere vloge je prevzela pozneje?

O: Pozneje je postala znana kot boginja zaščite in blagoslova ter zaščitnica žensk, otrok in domačih mačk. Prav tako je postala povezana s sončnim vzhodom, glasbo, plesnim užitkom, družinsko plodnostjo in rojstvom.