Bastet je bila staroegipčanska boginja zaščite in mačk. V nekaterih različicah mitov je predstavljena kot bojevita hči boga Ra, ki je bila poslana v spopad proti nasprotniku Apepu. Kot varuhinja je veljala za zaščitnico faraona, hkrati pa so jo povezovali z obliko Sekheti, levinje, in zato tudi z glavnim bogom Ra.
Poreklo, ime in središče čaščenja
Bast (pogosto imenovana tudi Bastet, Ubasti in Pasch) je bila v egipčanskih virih znana vsaj od druge dinastije. Njeno glavno svetišče je bilo v Per-Bastu (grško Bubastis), mesto, ki je nosilo njeno ime. Prvotno je bila upodobljena kot mogočna levinja in je varovala predvsem Spodnji Egipt. Ime Bast se pogosto razlaga kot "(ženska) požiralka" in odraža njen zaščitniški, včasih tudi bojeviti značaj.
Vloge in simbolika
V teku zgodovine so se njene funkcije razširile in spremenile. V poznejših obdobjih je Bast postala boginja varstva in blagoslova doma: zaščitnica žensk, otrok, plodnosti in rojstva, pa tudi družine. Povezovali so jo z glasbo, plesom, veseljem in sončnim vzhodom. Kot varuhinja je skrbela za dom, hkrati pa je ohranjala svoje povezave s sončnim kultom in varstvom kraljeve družine.
V nekaterih besedilih je Bast povezana tudi z balsamiranjem in mazili; tu se vzpostavljajo vezi z bogom Anubis, čeprav so razlage in družinske vezi med bogovi v različnih mitih različne — v nekaterih verzijah je Anubis naveden kot otrok Neftisin.
Prehod od levinje do domače mačke
Izguba nadzora nad Spodnjim Egiptom in politične spremembe so pripomogle k preoblikovanju Bast v milejšo božanstvo. Ta sprememba je omenjena tudi v povezavi s parfumov je po (izvorna besedna zveza v virih je nekonvencionalna), in se najbolj jasno odraža v srednjem obdobju staroegipčanske zgodovine, označenem kot Srednjem egiptovskem kraljestvu. Tam se je Bast začela predstavljati predvsem kot domača mačka in ne več izključno kot levinja. Zaradi materinskih lastnosti mačk so jo pogosto upodabljali z mačkami ali kot žensko z mačjo glavo. V ljudski praksi so Egipčanke, ki so si želele otrok, nosile amulete z upodobitvijo boginje obdanih z mačkami; število mačk na amuletu je simbolično predstavljalo število otrok, ki jih je ženska želela imeti.
Kult, obredi in materialna dediščina
Per-Bastu (Bubastis) je bilo središče velikega festivala v čast Bast, ki je privabljal množice romarjev iz vsega Egipta. Na teh praznovanjih so peli, plesali in prinašali darove — glasba in ples sta bila tesno povezana z njenim kultom. Mačke so bile v starodavnem Egiptu pogosto mučene in mumificirane kot votivni darovi boginji; arheologi so na več najdiščih odkrili množične mačje grobnice in mumije.
V vsakdanjem življenju so egipčani mačke cenili in zaščitili; poškodovanje mačke je bilo pogosto strogo kaznovano. V umetnosti je Bast pogosto upodobljena kot sedi maček ali kot ženska z mačjo glavo, pogosto s sončnim diskom ali diademom, v rokah pa ima simbole moči in življenja. Ikonografija prikazuje tudi igrače, sistrum (ritmičen inštrument) in druge atribute veselja in domačega duha.
Dediščina in arheološki dokazi
Arheološka izkopavanja v Bubastisu in drugih središčih so prinesla obsežne dokaze o oboževanju Bast: tempeljske ruševine, kipci, votivni predmeti, amuleti in velike količine mačjih mumij. Ti najdbi potrjujejo, kako pomembno vlogo je imela Bast v verskem in družbenem življenju starega Egipta.
Zaključek
Bastet je zato večplastna boginja — od bojevite levinje, varuhinje kraljevine in sonca, do mile matere in zaščitnice domačega ognjišča. Njena preobrazba v simbol domače mačke odraža tako politične kot kulturne spremembe v egipčanski zgodovini, še vedno pa ostaja eden najbolj priljubljenih in prepoznavnih likov egipčanske mitologije.