Bastet
Bastet je bila staroegipčanska boginja zaščite in mačk. Bila je hči bojevnica in zaščitnica Raja, ki jo je poslal v boj proti svojemu zarotniku Apepu. Kot zaščitnica je veljala za zaščitnico faraona, po Sekheti, levinji, in posledično glavnega boga Ra.
Bast je znan tudi kot Bastet, Ubasti in Pasch. V starem Egiptu so jo častili vsaj od druge dinastije. Središče njenega kulta je bilo v Per-Bastu (grško Bubastis), ki je dobil ime po njej. Prvotno je veljala za boginjo zaščitnico Spodnjega Egipta, njena podoba pa je bila podoba divjega leva. Ime Bast pomeni "(ženska) požiralka".
V poznejših časih je Bast postala boginja zaščite in blagoslova ter zaščitnica žensk, otrok in domačih mačk. Bila je boginja sončnega vzhoda, glasbe, plesa in užitka, pa tudi družine, plodnosti in rojstva. Ko je Anubis postal bog balzamiranja, je bila Bast kot boginja mazila povezana z njim (včasih je bila obravnavana kot njegova žena, včasih kot mati), dokler Anubis ni postal Neftisin sin.
Ta nežnejša značilnost Bast kot boginje parfumov je po izgubi Spodnjega Egipta v vojnah med Gornjim in Spodnjim Egiptom pomenila, da so jo v Srednjem egiptovskem kraljestvu začeli obravnavati kot domačo mačko in ne kot levinjo. Zaradi povezav z materinsko naravo mačk je Bast veljala tudi za dobro mater in so jo pogosto upodabljali z mačkami. Včasih so Egipčanke, ki so si želele otrok, nosile amulet, ki je prikazoval boginjo z mačkami; število mačk na amuletu je ustrezalo številu otrok, ki jih je ženska želela imeti.
Čarovniško čaščenje
Bastet (Bast) je bila najbolj cenjeno mačje božanstvo v starem Egiptu. Kult Bastet se je začel okrog mesta Bubastis, ki se je nahajalo v vzhodni delti Spodnjega Egipta (okoli 3 200 let pr. n. št.) in je bilo pomembno mesto od Starega kraljestva do poznega obdobja. V zgodnjih egipčanskih časih se je mesto imenovalo Per-Bast, kar v prevodu pomeni "Bastino področje". Kasneje se je mesto imenovalo Bubastis in je danes znano kot Tell Basta. Bastet so častili tudi v drugih egipčanskih regijah. Bast so častili v Memfisu (v Starem kraljestvu), kjer je bila povezana s Sekhmet, v Heliopolisu (v Starem kraljestvu), kjer so jo imenovali "hči Tem" (povezana s Tefnutom), v mestu, imenovanem "hrib Bast" v predelu Mut v Tebah (v Novem kraljestvu), in v mestu Nit v poznem obdobju. Praznovanja v čast Bastetu so potekala v mestih Bubastis, Memfis (Luksor), Tebe in Esna.
Imena zapletenih festivalov v Bastetu so vključevala: "Bastetina procesija", "Bastet ščiti dve deželi", "Bastet gre naprej iz Per-Bast", "Bastet se pojavi pred Ra" in "Festival Hathor in Bastet". Njene glavne praznike so praznovali aprila in maja v Bubastisu. Za njene festivale so bili značilni glasba, ples in vino, bili pa so med najbolj priljubljenimi festivali v takratnem Egiptu. Na nekatere festivale je z vsega Egipta prišlo več kot 700.000 ljudi, pogosto v čolnih, ki so pluli po Nilu.
V Bubastisu se je festival začel z žrtvovanjem Bastet. Bastin tempelj je stal v središču mesta, tako da je bil viden od vsepovsod, in je stal na dvignjenem terenu. Zunanja stena templja je bila okrašena s slikami živali, znotraj templja pa je bilo dvorišče, zasajeno z drevoredom dreves, ki je obdajal njeno svetišče. Častilci so prihajali iz vsega Egipta in v njenem templju pogosto puščali daritve, bronaste kipe, amulete in mumificirane mačke. Na tisoče teh mačk so pozneje našli v podzemnih grobnicah, kjer je nekoč stal njen tempelj.
V dneh praznovanja so Egipčani veliko dni preživeli ob glasbi, plesu in veselju. Častilci so hodili v njen tempelj in igrali na instrumente, tolkli po bobnih, tresli tamburice, nosili sistre (svete ropotulje), peli in plesali po ulicah. Zadnjo noč festivala so v Bastinem templju prižgali eno samo luč, ki se je od tam širila po mestu in so jo nosili častilci. Nočne molitve spremljata glasba in kadilo. Bast je bila pomembna v bogoslužju in Egipčani so ji žrtvovali začimbe, vodo, vino, mleko, kruh in meso. Darovali so tudi zlato, diamante, srebro, parfume in drugo bogastvo. Egipčani so ji tudi plesali in peli, saj je bila boginja plesa in pesmi.
Sorodniki
Bastetin oče je bil Ra, bog sonca in vsega stvarstva. Hathor (Sekment), bog neba in žensk s kravjo glavo, je bila prav tako Rajeva hči. Hathor je imela dva sinova z imenoma Nefertem (kar pomeni "vodna lilija", "sonce" ali "tisti, ki je lep"), boga zdravljenja, in Maahes, sončni bog vojne z levjo glavo. Bastet ni imela matere, ker se je Ra kot božanstvo Stvarnik imenoval "Veliki On-Ona" in je veljal za sposobnega biti tako moški kot ženska. Bastetin mož je bil Ptah, bog obrtnikov, ponovnega rojstva in ustvarjanja. V povezavi z Izido so Bastet včasih imenovali "Izidina duša".
Vendar so te družinske povezave nekoliko zavajajoče, saj so egipčanski bogovi imeli skupne odnose zunaj tradicionalnih družinskih okvirov. Sekhmet, Bastet in številne druge boginje so veljale za "oči Ra". Bastet in Sekhmet sta bili na primer v paru, vendar sta bili v paru geografsko in ne kot nasprotni osebnosti Bastet. Glavni kraj čaščenja Bastet je bil v Spodnjem Egiptu, medtem ko so Sekhmet častili predvsem v Gornjem Egiptu. Egipčani so Bastet tradicionalno povezovali s "severno", Sekhmet pa z "južno". Včasih so Bastet imenovali tudi "gospa vzhoda" (zaščitnica vzhodne delte), Sekhmet pa "gospa zahoda" (zaščitnica zahodne delte).
Vprašanja in odgovori
V: Kdo je bil Bastet?
O: Bastet je bila staroegipčanska boginja zaščite in mačk. Bila je hči bojevnica in zaščitnica Raja, ki jo je poslal v boj proti svojemu zarotniku Apepu. Kot zaščitnica je veljala za zaščitnico faraona, po Sekhet, levinji, in posledično glavnega boga Ra.
V: Po katerih drugih imenih je znana Bastet?
O: Bastet je znana tudi kot Bast, Ubasti in Pasch.
V: Kdaj so ljudje začeli častiti Bastet?
O: Ljudje so začeli častiti Basteta vsaj od druge dinastije v starem Egiptu.
V: Kje je bilo središče njenega kulta?
O: Središče njenega kulta je bilo v Per-Bastu (grško Bubastis), ki je dobil ime po njej.
V: Kako so jo ljudje prvotno dojemali?
O: Prvotno so jo imeli za boginjo zaščitnico Spodnjega Egipta, njena podoba pa je bila podoba divjega leva.
V: Kaj pomeni "Bast"?
O: Ime "Bast" pomeni "(ženska) požiralka".
V: Katere vloge je prevzela pozneje?
O: Pozneje je postala znana kot boginja zaščite in blagoslova ter zaščitnica žensk, otrok in domačih mačk. Prav tako je postala povezana s sončnim vzhodom, glasbo, plesnim užitkom, družinsko plodnostjo in rojstvom.
