Ra (Re) — egipčanski bog sonca: mit, vloga in imena
Ta članek govori o egipčanskem bogu sonca Ra ali Re. Za kemijski element glej radij
Ra je bil v egipčanski mitologiji bog sonca. Bil je najpomembnejši bog v starem Egiptu. Imel je več imen, na primer Amun-Ra in Ra-Horakhty. Govorilo se je, da se vsako jutro rodi na vzhodu in vsako noč umre na zahodu. Ponoči je potoval po podzemlju. Zato je bila zahodna stran Nila znana kot dežela mrtvih. Bil je kralj bogov.
Izvor in stvaritveni miti
V heliopolitski različici stvaritvenega mita je Ra ali Atum-Ra samonastali bog, ki se je pojavil na sveti gmoti Benben v mestu Heliopolis (staroegip. Iunu). Od njega izidejo drugi bogovi in osebe, saj naj bi ustvaril prve bogove s svojim dihom ali sseminalno silo. Kot vrhovni stvarnik je Ra imel osrednjo vlogo v kozmologiji starega Egipta.
Vloga in pomen
Ra simbolizira sonce, svetlobo, toploto in življenje. Vsakodnevno rojstvo sonca je povezano z rojstvom in obnavljanjem reda (maat), smrt na zahodu pa s prehodom v onstranstvo. Kot »kralj bogov« je tudi simbol kraljevske oblasti: faraon je veljal za »sin Ra« in zato je njegova moč imela božanski izvor.
Ikonografija
Ra je najpogosteje upodobljen kot moški z glavo sokola ali kot povsem človeška figura s sončnim diskom nad glavo. Sončnemu disku pogosto spremlja cobra (uraeus). V nekaterih oblikah se prekriva z drugimi bogovi (na primer Amun-Ra) ali se pojavlja kot star in mlad — obseg njegovega življenja poudarja dnevno in nočno potovanje sonca. Različna stanja sonca so povezana z različnimi bogovi: Khepri (jutro, hrošč) predstavlja rojstvo sonca, Ra je visokopoldanski bog, Atum pa zahajajoče sonce.
Mit o dnevnem in nočnem potovanju
Egipčani so verjeli, da Ra potuje čez nebo po nebesni barki podnevi, ponoči pa prečka podzemlje (Duat) v drugi barki. V tej nočni vožnji se bori s kačjim pošastom Apep (Apophis), ki želi uničiti red in preprečiti sončev pojav. Zmagovalni Ra ponovno prinese svetlobo in obnovi svetovni red naslednje jutro.
Kult, templji in praznovanja
Glavno svetišče Ra je bilo v Heliopolisu, kjer so ga častili kot vrhovnega boga. V času Starega kraljestva so gradili posebne sončne templje (npr. v času 5. dinastije), kjer so izvajali obrede in prinašali darove, da bi zagotovili vožnjo sonca in blaginjo države. Svečeniki so imeli pomembno vlogo pri obredih, molitvah in upravljanju templjev.
Imena in sinteze
- Ra / Re — osnovno ime boga sonca.
- Atum-Ra — združitev z Atumom kot stvarnik in zahajajoče sonce.
- Amun-Ra — sinteza z Amunom, ki je okrepila Ra-jev pomen v Novem kraljestvu.
- Ra-Horakhty — združenje z Horo (Horomahtejem), ki poudarja sončni aspekt na nebu.
- Khepri — jutranja manifestacija, pogosto predstavljen kot scarab (hrošč).
Sorodniki in mitološke vloge
Ra je povezan z vrsto drugih egipčanskih božanstev: njegove »oči« so pogosto identificirane z boginjami, kot sta Hathor ali Sekhmet, ki lahko delujeta kot njegovo kaznovalno ali zaščitniško udejstvovanje (poznan je motiv »Oko Ra«). V različnih mitih nastopajo tudi bogovi Shu, Tefnut, Geb in Nut kot del širše stvaritvene družine.
Zaključek
Ra je osrednji lik egipčanskega panteona — bog, ki povezuje stvarjenje, državno oblast in ciklično obnavljanje življenja prek svojega dnevnega in nočnega potovanja. Njegov kult in podobe so imeli velik vpliv na umetnost, arhitekturo in versko prakso starega Egipta ter so ostali pomemben del njegovega mitološkega izročila.


Re z glavo sove in telesom moškega
Ime
Ra je bil bog sonca in stvarstva. Rajevo ime je nastalo iz besed Re in Amun. Ime Re je izviralo iz Gornjega Egipta, ime Amon pa iz Spodnjega Egipta. Ko sta se Zgornji in Spodnji Egipt združila, sta spremenila ime v Amun-Re. V tisočletjih se je ime Amun-Re razvilo v Amun-Ra in nato v Ra. Od takrat so ga ljudje imenovali Re ali Ra. Ra je v egipčanskem jeziku pomenil "usta". Nekatera imena so: Re, Stvarnik, Khepry itd.
Pogledi
Ra ima veliko oblik. Njegova najbolj znana oblika je človek z glavo jastreba in sončnim diskom nad njim. Lahko je upodobljen tudi kot skarabej ali človek. Ena oblika je Amun-Ra, ki predstavlja ovna, druga pa Ra-Hakorthaty, ki je nebesni bog sonca.
Prijatelji in sovražniki
Nekje v srednjem kraljestvu sta Ra in Oziris postala prijatelja. To je bilo nenavadno, saj je Oziris živel v podzemlju, Ra pa v nebesih. Vsi drugi bogovi so se želeli spoprijateljiti z Rajem. Upali so, da jim bo Ra povedal svoje skrito ime, če bodo z njim prijatelji. Toda Ra je imel nekaj sovražnikov. Set je bil včasih Rajev sovražnik, vendar je Set pomagal Rajem v boju proti Apepu, kačjemu bogu. Dejstvo, da je Set pomagal Ra-ju, je vse bogove opomnilo, da Set ni bil samo slab. Izida je bila še ena Rajeva sovražnica, saj ga je prevarala, da ji je dal svoje skrito ime, da bi njen mož Osiris lahko postal kralj bogov.
Čaščenje
Rajev kult se je začel razvijati približno v času druge dinastije, ko je Ra postal bog sonca. Do IV. dinastije so faraoni veljali za "Raove sinove". Njegovo čaščenje se je močno povečalo v V. dinastiji, ko je postal državno božanstvo. Faraoni so mu v čast gradili piramide, obeliske in sončne templje.
Pooblastila
Ra je veljal za največjega egipčanskega boga, kar zadeva moč. Njegove moči so živele v njegovem skritem imenu. Samo on je poznal svoje skrito ime, zato je lahko le on uporabljal moči. Govorilo se je, da je imel najboljše moči v vsej deželi. Ustvaril je lahko vse, ljudi, svet in nebo. Tako velike so bile njegove moči. Nekega dne je Izida želela imeti njegove moči, zato je poslala kačo, da bi ga zastrupila na njegovem vsakodnevnem sprehodu. Kačji ugriz je bil tako boleč, da je Ra popustil in ji povedal svoje skrivno ime stvarstva.Nato je Izida pregnala Raja v Duat (duhovni svet), da je njen mož Osiris lahko postal kralj.
Družina
Rajeva hči z Nut (njegova vnukinja) je dobila ime Hathor, boginja ljubezni. Ra je imel dva otroka: Šu, boga zraka, in Tefnut, boginjo jutranje rose. Imela sta dva otroka z imenom Nut, boginja neba, in Geb, bog zemlje. Imela sta štiri otroke z imeni Izida, boginja doma, Neftida, boginja žalovanja, Set, bog puščave, in Oziris, bog posmrtnega življenja. V paru sta imela še dva otroka, Anubisa, boga balzamiranja, in Horusa, boga neba.