Ta članek govori o egipčanskem bogu sonca Ra ali Re. Za kemijski element glej radij
Ra je bil v egipčanski mitologiji bog sonca. Bil je najpomembnejši bog v starem Egiptu. Imel je več imen, na primer Amun-Ra in Ra-Horakhty. Govorilo se je, da se vsako jutro rodi na vzhodu in vsako noč umre na zahodu. Ponoči je potoval po podzemlju. Zato je bila zahodna stran Nila znana kot dežela mrtvih. Bil je kralj bogov.
Izvor in stvaritveni miti
V heliopolitski različici stvaritvenega mita je Ra ali Atum-Ra samonastali bog, ki se je pojavil na sveti gmoti Benben v mestu Heliopolis (staroegip. Iunu). Od njega izidejo drugi bogovi in osebe, saj naj bi ustvaril prve bogove s svojim dihom ali sseminalno silo. Kot vrhovni stvarnik je Ra imel osrednjo vlogo v kozmologiji starega Egipta.
Vloga in pomen
Ra simbolizira sonce, svetlobo, toploto in življenje. Vsakodnevno rojstvo sonca je povezano z rojstvom in obnavljanjem reda (maat), smrt na zahodu pa s prehodom v onstranstvo. Kot »kralj bogov« je tudi simbol kraljevske oblasti: faraon je veljal za »sin Ra« in zato je njegova moč imela božanski izvor.
Ikonografija
Ra je najpogosteje upodobljen kot moški z glavo sokola ali kot povsem človeška figura s sončnim diskom nad glavo. Sončnemu disku pogosto spremlja cobra (uraeus). V nekaterih oblikah se prekriva z drugimi bogovi (na primer Amun-Ra) ali se pojavlja kot star in mlad — obseg njegovega življenja poudarja dnevno in nočno potovanje sonca. Različna stanja sonca so povezana z različnimi bogovi: Khepri (jutro, hrošč) predstavlja rojstvo sonca, Ra je visokopoldanski bog, Atum pa zahajajoče sonce.
Mit o dnevnem in nočnem potovanju
Egipčani so verjeli, da Ra potuje čez nebo po nebesni barki podnevi, ponoči pa prečka podzemlje (Duat) v drugi barki. V tej nočni vožnji se bori s kačjim pošastom Apep (Apophis), ki želi uničiti red in preprečiti sončev pojav. Zmagovalni Ra ponovno prinese svetlobo in obnovi svetovni red naslednje jutro.
Kult, templji in praznovanja
Glavno svetišče Ra je bilo v Heliopolisu, kjer so ga častili kot vrhovnega boga. V času Starega kraljestva so gradili posebne sončne templje (npr. v času 5. dinastije), kjer so izvajali obrede in prinašali darove, da bi zagotovili vožnjo sonca in blaginjo države. Svečeniki so imeli pomembno vlogo pri obredih, molitvah in upravljanju templjev.
Imena in sinteze
- Ra / Re — osnovno ime boga sonca.
- Atum-Ra — združitev z Atumom kot stvarnik in zahajajoče sonce.
- Amun-Ra — sinteza z Amunom, ki je okrepila Ra-jev pomen v Novem kraljestvu.
- Ra-Horakhty — združenje z Horo (Horomahtejem), ki poudarja sončni aspekt na nebu.
- Khepri — jutranja manifestacija, pogosto predstavljen kot scarab (hrošč).
Sorodniki in mitološke vloge
Ra je povezan z vrsto drugih egipčanskih božanstev: njegove »oči« so pogosto identificirane z boginjami, kot sta Hathor ali Sekhmet, ki lahko delujeta kot njegovo kaznovalno ali zaščitniško udejstvovanje (poznan je motiv »Oko Ra«). V različnih mitih nastopajo tudi bogovi Shu, Tefnut, Geb in Nut kot del širše stvaritvene družine.
Zaključek
Ra je osrednji lik egipčanskega panteona — bog, ki povezuje stvarjenje, državno oblast in ciklično obnavljanje življenja prek svojega dnevnega in nočnega potovanja. Njegov kult in podobe so imeli velik vpliv na umetnost, arhitekturo in versko prakso starega Egipta ter so ostali pomemben del njegovega mitološkega izročila.

