V egipčanski mitologiji je bil Geb bog zemlje. Geb je bil mož in brat boginje neba Nut ter oče Ozirisa, Izide, Neftide, starejšega Horusa in Seta. Ko sta se Set in Horus (Ozirijev sin) borila, da bi postala egiptovski kralj, je Geb postavil Hora za vladarja živih. Gebova starša sta Tefnut in Šu.
Stari Egipčani so verjeli, da so potresi Gebov smeh.
Gebovi živali sta kača in gos (gos je včasih upodobljena na Gebovi glavi). Geb je včasih enakovreden grškemu titanu Kronosu. Gebovo ime pomeni "šibak" ali "hromi". Geb je tudi bog rastlinstva, njegova druga imena pa so Seb, Keb, Kebb, Qeb in Sebb.
Izvor, družina in mesto v kozmologiji
Geb je del staroegipčanske kozmologije kot član heliopolitske Enade, sinegdohe ustvarjalnih moči sveta. Njegova starša sta Šu (zračni bog) in Tefnut (boginja vlage), on pa je partner Nut (nebo). V enem od osnovnih mitoloških prizorov Šu loči Nut od Geba, s čimer nastane prostor med nebom in zemljo — tako so Egipčani razložili nastanek sveta.
Vloga in pomen
Geb je predvsem bog zemlje in rodovitnosti: predstavljal je tla, polja, gore in vse, kar raste iz zemlje. V atributih plodnosti ga povezujemo z rastlinstvom, pridelki in življenjskimi cikli. Hkrati pa je bil tudi pravosodni in kraljevski simbol: faraoni so pogosto imenovani "sinovi Gebovi", ker naj bi zemeljski red in legitimnost oblasti izhajala iz njegovega posredništva. V mitu o sporu med Horom in Setom je Geb kot starešina bogov sodeloval pri odločitvi o prestolu in delo je simboliziralo prehod božanske oblasti na faraona.
Ikonografija in simboli
Geb je v egipčanskih upodobitvah pogosto prikazan kot moški, ki leži ali sedi v položaju, ki asociira na zemljo — včasih z zeleno ali rjavo poltjo, kar nakazuje cikle rasti in gnilobe. Pogost simbol na njegovi glavi je gos, zato ga pogosto prepoznamo po ptici, ki je tudi ena od njegovih spremljevalnih živali. Druga povezana žival je kača. V umetnosti ga včasih upodabljajo z rastlinjem, ki raste iz njegovega telesa, kar poudarja njegov odnos do vegetacije in plodnosti.
Kult, svetišča in čaščenje
Geb je bil čaščen v različnih delih Egipta, zlasti v središčih, povezanih z heliopolitsko Enado, kjer je imel pomembno mesto v kozmološki razlagi ustvarjanja in družbenega reda. Njegov kult je pogosto povezan s čaščenjem Nut in drugih članov božanske družine; bogovi so bili v templjih in obredih čaščeni kot celota, pa tudi posamično v lokalnih svetiščih, kjer so ga prosili za rodovitnost zemlje in uspeh pridelkov.
Mitološke pripovedi in simbolika potresov
Ena najbolj znanih ljudskih razlag je, da so potresi posledica Gebovega smeha ali premikov — ta motiv poudarja živo, dinamično naravo zemlje. Geb nastopa tudi v pripovedih, ki razlagajo pravice do kraljeve oblasti in nastanek reda med bogovi ter ljudmi.
Ime in primerjave v medkulturnem kontekstu
Gebovo ime se v egiptoloških virih sreča v več oblikah (Seb, Keb, Kebb, Qeb, Sebb) in je zapisano z več staroegipčanskimi znaki (pogosto kot gb). Razlage pomena se razlikujejo; v ljudskem izročilu in nekaterih starejših prevodih se pojavljata tudi interpretaciji "šibak" ali "hromi", medtem ko se sodobne razlage pogosto osredotočajo na njegovo povezavo z zemljo in rastlinstvom. V helenističnem obdobju so Egipčani Geba v primerjavah in sintezi pogosto enačili z grškim Kronosom, kar je del širšega procesa sinteze egipčanskih in grških verskih ikonografij.
Zapustina in vpliv
V liku Geba se združujeta praktična potreba po razlagi naravnih pojavov (potresov, rasti rastlin) in abstraktna predstava o zemlji kot temeljni, negovalni, a hkrati sodobni sili. Njegove podobe in miti so vplivali na umetnost, ceremonialno življenje in predstave o kraljevstvu v celotni dolini Nila in ostajajo pomemben del razumevanja egipčanske mitologije in religije.

