Piton (kača): kaj je, vrste, velikost, prehrana in življenjski cikel

Piton (kača): spoznajte vrste, velikosti, prehrano in življenjski cikel — od lovskih navad in razmnoževanja do nevarnosti, velikosti in dolgega življenja.

Piton je skupno ime za različne vrste velike družine Pythonidae. Pitoni so ne-strupene kače, ki plen pogosto ubijejo s stiskanjem (konstrikcija). Ta skupina je v sorodstvu z boami; zgodovinsko so jih nekateri avtorji obravnavali kot poddružino Boidae, a danes večina taksonomov loči pitone v lastno družino. Medtem ko boe rojijo žive mladiče, pitoni običajno odlagajo jajca.

Razširjenost in habitat

Pitone najdemo predvsem v tropskih in subtropskih predelih: v jugovzhodni Aziji, delih Južne Azije, v Afriki ter v Novi Gvineji in Avstraliji. Posamezne vrste naseljujejo gozdove, travnike, močvirja in bližine voda; nekatere so drevesne, druge kopenske ali celo polvodne.

Vrste in velikost

Pitoni so raznoliki: od manjših vrst, kot je kroglasti piton, do velikih kot so mrežasti (retikulirani) in afriški skalni piton. Velikost se zelo razlikuje:

• majše vrste: okoli 0,7–1,5 m (približno 2–5 čevljev);
• velike vrste: običajno do 4–6 m, pri nekaterih posameznikih tudi več — navedbe o ekstremnih rekordih segajo naprej, a so redke in pogosto nepreverjene.

Samice so pri večini vrst večje in težje od samcev. Največje pitone lahko tehtajo več deset kilogramov; izjeme so izjemno težke živali, pri katerih je masa poročana tudi okoli 90 kg, vendar so takšni primeri redki.

Videz in prilagoditve

Pitoni so, tako kot vse kače, plazilci brez okončin; njihovo telo sestavljata glava, trup in rep. Imajo posebne oblikovane luske in barvne vzorce, ki jim pogosto zagotavljajo kamuflažo. Mnoge vrste imajo vzdolžne toplotno občutljive jame ali »pits« na zgornjih in/ali spodnjih ustnicah (labial pits), s katerimi zaznavajo infrardeče sevanje toplokrvnih plenilcev. Pitoni imajo tudi ostanek medeničnih ostankov v obliki majhnih »podkovastih trnov« (pelvični gumbi ali spurs), ki so še posebej opazni pri samcih in se uporabljajo pri parjenju.

Prehrana in vedenje

Večina pitonov je plenilska iz zasede: ostanejo negibni v prikriti legi in nato nenadoma napadejo plen. S telesom se ovijejo okoli plena in ga stisnejo – tak način ubijanja imenujemo konstekcija. Piton plen ubije z dušenjem in nato pogoltne celotno žival. Prehrana vključuje glodavce, ptice, manjše in srednje velike sesalce; večji pitoni lahko ulovijo tudi velike kopitarje, kot so gazele ali jelenjad, odvisno od razpoložljivosti plena. Pitoni prebavijo plen počasi in lahko po večjih obrokih postaijo nekaj tednov ali mesecev.

Razmnoževanje in življenjski cikel

Pitoni so večinoma jajčarji (oviparni). Samica izvali in varuje jajca, pri nekaterih vrstah pa se med leglom aktivno greje z mišičnimi kontrakcijami (»shivering thermogenesis«), da ohrani ustrezno temperaturo inkubacije. Velikost legla je zelo spremenljiva: pri manjših vrstah nekaj jajčec, pri velikih vrstah več deset (včasih prek 50–60). Inkubacija traja običajno od približno 50 do 90 dni, odvisno od vrste in temperature. Mladi pitoni so po izvalitvi samostojni in takoj lovijo lastno hrano.

Življenjska doba

V ujetništvu mnoge vrste dočakajo 20–30 let ali več, medtem ko so v divjini življenjske dobe krajše zaradi plenilcev, bolezni in človeških dejavnikov. Razmnoževanje (gestacija/inkubacija) pri pitonih traja nekaj tednov do nekaj mesecev, odvisno od meril in vrste; odrasle osebke lahko sporadično razmnožujejo v sezoni, ki je za posamezno vrsto tipična.

Izvor in evolucija

Genetske raziskave kažejo, da so sodobne kače v evolucijskem zaporedju povezane z vrstami, ki so imele strupne lastnosti; interpretacije kažejo, da imajo nekatere skupine skupne prednike, ki so bili bodisi strupeni ali so razvili različne sisteme za lov, vključno s toksini. To področje raziskav se hitro razvija in razlagi se nenehno dopolnjujejo z novimi podatki.

Razmerje s človekom in varnost

Čeprav so pitoni po naravi lahko veliki in močni, so smrtni primeri s strani pitonov redki. Veliko več težav povzročajo ljudje tej skupini zaradi lova, izgube habitata in trgovine z eksotičnimi živalmi. V ujetništvu zahtevajo ustrezno oskrbo, zdravo prehrano in varno ravnanje. V nekaterih primerih so poročali o hudih poškodbah ali smrtih, ki jih je povzročil hišni piton; kot primer so navedena tudi poročila iz leta 2013 v kanadskem New Brunswick.

Invazivne populacije

En primer velikega vpliva pitonov na ekosisteme je zgodba burmanskega pitona: Burmanski pitoni so postali invazivna vrsta na jugu Floride, predvsem v območju narodnega parka Everglades. Tam so vplivali na populacije ptic, majhnih sesalcev in drugih vrst, s čimer so resno spremenili lokalno biodiverziteto. Zaradi tega so bile uvedene različne odstranjevalne in nadzorne akcije ter raziskave za oceno in omejitev škode.

Ohranjanje

Pitoni se v različnih delih sveta soočajo z grožnjami: izguba habitata, lov zaradi kože in mesа, ter zahteve trgovine z eksotičnimi hišnimi živalmi. Nekatere vrste so zaščitene z nacionalnimi predpisi in mednarodnimi sporazumi (CITES). Ohranjanje vključuje zaščito habitatov, nadzor trgovine in izobraževanje javnosti o odgovornem ravnanju s prosto živečimi ter ujetimi živalmi.

Za več informacij o posameznih vrstah in njihovem varovanju je koristno poiskati specializirane vire in naravovarstvene organizacije. Pitoni so fascinantne živali z edinstvenimi prilagoditvami in pomembno vlogo v ekosistemih, zato je razumevanje njihove biologije in varstva ključnega pomena.

Vprašanja in odgovori

V: Kakšno je znanstveno ime za pitona?

V: Kako se pitoni razmnožujejo?

V: Kje v naravi lahko najdemo pitone?

V: Katere vrste plenilcev so pitoni?

V: Kako velik je lahko piton?

V: Ali so pitoni nevarni za ljudi?

V: Kako dolgo običajno živijo pitoni?

Išči po črki