Koloidi (rod Dasyurus) so mesojedi močeradi, ki živijo v Avstraliji in Papui Novi Gvineji. Ime dasyurus pomeni "kosmati rep". Odrasli osebki so dolgi od 25 do 75 cm, kosmati repi pa so dolgi od 20 do 35 cm (približno velikost mačke). Samice imajo vrečo za nošenje mladičev.

Koloide ogroža uživanje strupenih trsnih krastač, vendar jih v okviru projekta Univerze v Sydneyju učijo, naj jih ne jedo.

V družino Dasyurini, v katero spadajo koluarji, spadajo tudi tasmanski hudič, antehinusi, kowari in mulgari.

Koloidi so raznolika skupina; rod Dasyurus zajema več vrst, ki se razlikujejo po velikosti, barvanju in življenjskem prostoru. Nekatere vrste so močno pikčaste, druge bolj enobarvne. Teža se pri različnih vrstah giblje od manj kot enega kilograma pri manjših do nekaj kilogramov pri večjih vrstah.

So večinoma nočne in samotarske živali. Zelo so spretni plezalci in pogosto lovijo v krošnjah dreves, v grmovju ali na tleh; skrivališča iščejo v izsekih, votlih deblih, skalnih razpokah ali gostih grmovjih. Njihov jedilnik obsega različne živali: majhne sesalce, ptice, plazilce, žuželke in občasno tudi mrhovino ali sadje.

Razmnoževanje poteka po tipičnem marsupialnem vzorcu: samica ima vrečo (marsupij), kamor se pritrdijo mladiči. Število preživelih mladičev je omejeno s številom bradavic; mladiči prvih tednov živijo v vreči, kasneje se pogosto zaprejo na hrbtu samice, dokler niso samostojni. Pri več vrstah je razmnoževanje sezonsko, pri drugih pa povezano z razpoložljivostjo hrane.

Grožnje in varstvo: glavne grožnje koloidom so izguba in fragmentacija habitata, tuje invazivne vrste (predvsem lisice in prostoživeče mačke), prometne nesreče ter zastrupitev s strupenimi trsni krastačami (trsne krastače). Zaustavljanje upada populacij poteka z različnimi ukrepi: nadzor invazivnih plenilcev, ohranjanje in obnova habitata, vzreja v ujetništvu ter preselitve za ponovno naselitev primernih območij. Eden od zanimivih pristopov je tudi učenje koloidov, naj se izogibajo trsnih krastač — metoda znana kot "conditioned taste aversion", ki jo preizkušajo tudi raziskovalci na Univerzi v Sydneyju.

Koloidi imajo pomembno vlogo kot srednji plenilci v ekosistemih: pomagajo nadzorovati populacije glodavcev in drugih manjših živali. Zaradi njihovega pomena in ranljivosti so pogosto prednost pri ohranjanju avtohtonih favn Avstralije in Papue Nove Gvineje.

Dejstva v kratkem:

  • Dolžina telesa: približno 25–75 cm; rep 20–35 cm.
  • Življenjska doba: v divjini navadno nekaj let, v ujetništvu daljša.
  • Vedenje: nočni, večinoma samotarski, dobri plezalci.
  • Prehrana: mesojedi — mali sesalci, ptice, plazilci, žuželke, občasno sadje in mrhovina.
  • Glavne grožnje: invazivne vrste, izgubHabitata, trsne krastače, promet.

Za dodatne informacije o drugih sorodnikih in varstvenih programih si oglejte povezave v besedilu oziroma dostopne vire o avstralskih močeradih.