Jakob Pravični: prvi jeruzalemski škof, 'Jezusov brat' in avtor Jakoba
Jakob Pravični, imenovan tudi Jakob Adelphotheos, Jakob, prvi jeruzalemski škof, ali Jakob, Gospodov brat, ki ga včasih enačijo z Jakobom Malim, (umrl po Kr.) 62) je bil pomembna osebnost zgodnjega krščanstva.
Po izročilu je bil prvi uradni voditelj ali škof v Jeruzalemu, avtor Jakoba v Novi zavezi in prvi izmed sedemdesetih iz Lk 10,1-20. Pavel iz Tarsa je v Pismu Galačanom 2,9 (KJV) Jakoba označil kot takega: "... Jakob, Kefa in Janez, ki so se zdeli stebri..." V Novi zavezi je opisan kot "Jezusov brat", v liturgiji svetega Jakoba pa kot "Božji brat" (Adelphotheos)
Ime, položaj in družinski odnos do Jezusa
Jakob Pravični je v virih znan pod več imeni: Jakob (James) «Pravični» zaradi svojega ugleda, v cerkveni liturgiji kot Adelphotheos (Božji brat), v Novi zavezi pa kot »Jezusov brat«. Beseda »brat« (adelphos) v antičnem besednjaku ni vedno dobesedna in zato obstajajo različne razlage: nekateri ga razumejo kot biološkega brata (sin Marije in Jožefa), drugi kot sorodnika (npr. bratranec) ali kot »duhovnega« brata iz širše družbene rabe besede. Različne krščanske tradicije (katoliška, pravoslavna, protestantska) so se skozi zgodovino različno opredeljevale glede tega pomena.
Zgodovinski viri
O Jakobovem življenju in smrti poročajo tako novozavezni kot tudi nekateri cerkveni zgodovinarji. V Novem testamentu je omenjen večkrat (npr. v evangelijih in v Apostolskih delih), Pavel pa ga v Pismu Galačanom (2,9) navaja kot enega vodilnih predstavnikov jeruzalemskega gibanja. Izven krščanskih virov Josephus (v svojih Antiquitates Judaicae) omenja smrt Jakoba okoli leta 62, ko je bil po besedah zgodovinskih poročil obsojen in ubit.
Cerkveni pisci, kot sta Hegesip in Eusebij, povzemata izročilo o Jakobovi mučeniški smrti: po teh pričevanjih so ga ubili v Jeruzalemu — nekatera poročila govorijo o tem, da je bil vrejen s strehe templja in ustoličen z udarci in prodom. Te podrobnosti izročila se razlikujejo, vendar je splošno sprejeto, da je bil ubit kot pomembna osebnost judovskih kristjanov v Jeruzalemu.
Voditelj jeruzalemskega občestva in sklep apostolskega sveta
Jakob velja za osrednjo osebnost jeruzalemskega krščanskega občestva v prvih desetletjih po Jezusovi smrti. V apostolskih delih ima pomembno vlogo pri reševanju vprašanja, ali morajo poganski (ne-judovski) kristjani izpolniti predsodke Mojzesovega zakona. Po predstavitvi in razpravi je Jakob v času t. i. Jeruzalemskega koncila (Opis v Apostolskih delih 15) svetoval kompromisno rešitev: ne zahtevati polnega obveznega držanja židovskega obreda od poganskih vernikov, vendar postaviti določene omejitve (izogibanje obredoma, mesu živalim, ki je bilo ponudjeno idolom, krvi in spolni nemoralnosti). Njegova odločitev je imela velik pomen pri širjenju krščanstva med Nebralimi.
Avtorstvo Pisma Jakoba
Tradicionalno je Pismo Jakoba v Novi zavezi pripisano Jakobu, bratu Gospodovemu, ki ga pogosto imenujejo »Jakob Pravični«. Pismo je znano po etičnem poudarku in praktičnih navodilih za krščansko življenje — zlasti znan je stavek »vera brez del je mrtev«, kar je sprožilo dolgo razpravo o odnosu med vero in dejanji v krščanskem nauku.
Vprašanje avtorstva in datiranja pa ostaja predmet akademskih razprav: nekateri učenjaki menijo, da je pismo nastalo zgodaj v 1. stoletju in ga je res napisal Jakob, drugi pa predlagajo kasnejšo avtorstvo ali pisavo pod Jakobovim imenom (psevdoepigrafija). Jezik pisma je grški, slog pa kaže močan vpliv judovske modrostne literature — zato obstajajo različne interpretacije glede avtorjevega izobraževanja, okolja in točnosti pripisave.
Pomen, čaščenje in zapuščina
Jakob Pravični ima pomembno mesto v zgodovini krščanstva kot most med judovskimi kristjani in novimi poganskimi verniki. V različnih cerkvah je počaščen kot svetnik; njegovo ime in pismo sta vplivala na razumevanje krščanske morale in odnosa med vero in deli.
Nekatera izročila navajajo, da so Jakobovi relikti povezani z Jeruzalemom; v Armenijski četrti Jeruzalema stoji stolnica Svetega Jakoba, ki naj bi hranila njegova posmrtna ostanka. Njegov spomin obeležujejo različne liturgične tradicije in prazniki, čeprav se natančni datumi praznovanja razlikujejo med vzhodnimi in zahodnimi cerkvami.
Zaključek
Jakob Pravični ostaja ena ključnih osebnosti zgodnjega krščanstva: kot vodja jeruzalemskega občestva, možni avtor pastoralnega in etičnega pisma v Novi zavezi ter kot zgodnjekrščanski mučenec. Njegova odločitev pri reševanju sporov glede vstopa poganov v cerkev in njegovo učenje o izkazovanju vere z dejanji sta pomembno oblikovala pot krščanske skupnosti v prvih stoletjih njenega obstoja.
Sveti Jakob Pravični
Ime
Jakob je bil imenovan "Pravični" zaradi svoje asketske prakse, ki je vključevala nazaritske zaobljube. To ime ga razlikuje od drugih pomembnih osebnosti zgodnjega krščanstva, kot je bil Jakob, Zebedejev sin.
Včasih ga na podlagi opisov v Novi zavezi imenujejo "James Adelphotheos" (dobesedno "James, Božji brat" - grško: Iάκωβος ο Αδελφόθεος ). Jakobovo ime je bilo pomembno v Jezusovem rodovniku, saj se vedno pojavi na prvem mestu, ko kdo našteje Jezusove brate in sestre; to pomeni, da je bil Jakob najstarejši Jezusov brat.
Življenje
Kanonični spisi Nove zaveze in drugi pisni viri iz zgodnje Cerkve omogočajo vpogled v življenje svetega Jakoba in njegovo vlogo v zgodnji Cerkvi. Sinoptiki omenjajo njegovo ime, vendar ničesar drugega o njem, medtem ko Janezov evangelij in prva poglavja Apostolskih del Jakoba sploh ne omenjajo.
Apostolska dela v poznejših poglavjih dokazujejo, da je bil Jakob pomembna osebnost v krščanski skupnosti v Jeruzalemu. Ko mora Peter, ki je čudežno pobegnil iz ječe, pobegniti iz Jeruzalema, prosi, naj o tem obvestijo Jakoba (12,17). Ko so kristjani v Antiohiji zaskrbljeni, ali morajo biti kristjani iz poganov obrezani, da bi bili odrešeni, in pošljejo Pavla in Barnaba, da se posvetujeta s tamkajšnjo jeruzalemsko cerkvijo, je imel Jakob pomembno vlogo pri oblikovanju odločitve sveta (15,13 in dalje). Dejansko je po tem, ko sta Peter in Pavel predstavila svoje argumente, Jakob tisti, ki na koncu izreče svojo "sodbo" - izvirni pomen je blizu "mojemu sklepu" - in potem jo vsi sprejmejo. Z drugimi besedami, Jakob je prikazan kot vodja jeruzalemske skupine, kar je v nasprotju s poznejšimi trditvami o Petrovem prvenstvu v njej. In ko Pavel prispe v Jeruzalem, da bi izročil denar, ki ga je zbral za tamkajšnje vernike, govori prav z Jakobom, ki vztraja, da se Pavel obredno očisti v Herodovem templju, da bi dokazal svojo vero in zanikal govorice, da uči upor proti Tori (21,18 in dalje) (obtožba antinomijanstva).
Pavel nadalje opisuje Jakoba kot eno od oseb, ki se jim je vstali Kristus pokazal (1 Kor 15,3-8); kasneje v 1 Kor 15,3-8 omenja Jakoba na način, ki nakazuje, da je bil Jakob poročen (9:V pismu Galačanom Pavel Jakoba skupaj s Kefom (bolj znanim kot Peter) in Janezom navaja kot tri "stebre" Cerkve, ki bodo služili "obrezanim" (na splošno Judom in judovskim prozelitom) v Jeruzalemu, medtem ko bodo Pavel in njegovi tovariši služili "neobrezanim" (na splošno poganom). (2:9, 2:12). Ta izraza (obrezani/neobrezani) se na splošno razlagata kot Judje in Grki, ki so prevladovali, vendar je to prevelika poenostavitev, saj je bilo v provinci Iudaija v 1. stoletju tudi nekaj Judov, ki se niso več obrezovali, in nekaj Grkov (imenovanih prozeliti ali judaisti) ter drugih, kot so Egipčani, Etiopijci in Arabci, ki so se obrezovali.
Vprašanja in odgovori
V: Kdo je bil Jakob Pravični?
O: Jakob Pravični je bil pomembna osebnost zgodnjega krščanstva, ki so ga imenovali tudi Jakob Adelphotheos, Jakob, 1. jeruzalemski škof, Gospodov brat, včasih pa so ga enačili z Jakobom Malim.
V: Kakšna je bila vloga Jakoba Pravičnega v krščanstvu?
O: Po izročilu je bil Jakob Pravični prvi formalni voditelj ali škof v Jeruzalemu in avtor Jakoba v Novi zavezi. Bil je tudi prvi izmed sedemdesetih iz Lukovega evangelija 10,1-20.
V: Kako je Pavel iz Tarza opisal Jakoba?
O: V Pismu Galačanom 2,9 (KJV) je Pavel Jakoba označil za enega od stebrov zgodnjega krščanstva, skupaj s Kefom in Janezom.
V: Ali je bil Jakob Pravični v sorodu z Jezusom?
O: Da, Jakob Pravični je bil v Novi zavezi opisan kot "Jezusov brat", v liturgiji svetega Jakoba pa kot "Božji brat" (Adelphotheos).
V: Kdaj je Jakob Pravični umrl?
O: Jakob Pravični je umrl leta 62 n. št.
V: Kako je bilo drugo ime Jakoba Pravičnega?
O: Jakob Pravični je bil znan tudi kot Jakob Adelphotheos.
V: Ali je bil Jakob Pravični ista oseba kot Jakob Mali?
O: Jakoba Pravičnega včasih enačijo z Jakobom Malim, čeprav to ni splošno sprejeto.
