Jane Austen (1775–1817): Življenje, dela in vpliv na angleški roman

Jane Austen (16. december 1775 – 18. julij 1817) je bila angleška pisateljica, znana po romaničnih in družbenih upodobitvah življenja podeželskega plemstva. S svojimi deli je postala ena najpomembnejših in najbolj priljubljenih avtoric v angleški književnosti in spada med velike mojstre razvoja angleškega romana.

Življenjska pot

Jane Austen se je rodila 16. decembra 1775 v Steventonu blizu Basingstoka. Njeno izobraževanje je bilo deloma domače — veliko se je učila pri očetu in starejših bratih, veliko znanja pa si je pridobila z lastnim branjem. Večino mladosti je preživela v družinskem okolju v Steventonu. Ko se je njen oče leta 1801 upokojil, se je družina preselila v Bath, kjer je Jane živela nekaj let. Po očetovi smrti leta 1805 so se preselili k sorodnikom; leta 1809 so se naselili v Chawtonu blizu Altona v Hampshiru, kjer je Austen napisala ali dokončala več svojih pomembnih romanov. Maja 1817 se je preselila v Winchester, da bi bila blizu zdravnika; tam je 18. julija 1817 umrla.

Slog, teme in značilnosti

Austenova je nastopila kot kritičarka prevladujočih sentimentalnih romanov poznega 18. stoletja in je prispevala k premiku proti 19. stoletnemu realizmu. Pisala je o vsakdanjih ljudeh, predvsem o življenju podeželskega plemstva in nižjega gospoda, kar je angleškemu romanu dalo izrazito sodoben značaj. Njena proza je prepoznavna po britkem humorju, ironiji in drobni psihološki analizi likov; pogosto uporablja tehniko prostega posrednega govora (free indirect discourse), s katero bralcu omogoči vpogled v misli pripovedovalk in junakov, ne da bi zlomila pripovedni ton.

Med osrednjimi temami so družbeni položaj in poroka kot sredstvo za uveljavitev žensk v družbi (ekonomsko in razredno), pa tudi moralne dileme, osebna odgovornost in odnosi med spoloma. Njene zgodbe so pogosto komične, a hkrati resno obravnavajo vprašanja moralnosti in socialne pravičnosti.

Glavna dela in objave

Jane Austen je bila skromna glede lastne genialnosti; enkrat je svoje pisanje slikovito opisala kot "majhen košček (dva palca širok) slonovine, na katerem delam s tako finim čopičem, da po dolgem delu ne ustvarim veliko učinka". Že kot deklica je pisala zgodbe in skeče, romaneskne osnutke in satire. Njena dela so večkrat temeljito popravljena pred tiskanjem, za njenega življenja pa so bili objavljeni štirje romani:

• Sense and Sensibility (1811) — zgodba o dveh sestrah in nasprotju med razumom in čustvi;
• Pride and Prejudice (1813) — najbolj znan roman, ki se ukvarja z vprašanji ponosa, predsodkov in poročnih zavez;
• Mansfield Park (1814) — temnejša, moralno kompleksna pripoved o vzgoji in vlogi družinskega reda;
• Emma (1815) — roman o mladi ženski, ki se uči samospoznavanja in izzivov vmešavanja v življenja drugih.

Po njeni smrti sta bila objavljena še Northanger Abbey in Persuasion, sta bila natisnjena leta 1817 z biografskim opisom njenega brata Henryja Austena (opomba: naslov drugega romana je Persuasion). Persuasion je bila dokončana tik pred njeno smrtjo. Poleg teh je napisala tudi zgodnejša dela, kot sta Lady Susan in nedokončan roman The Watsons, ter začela nov roman Sanditon, katerega osnutek je ostal nedokončan zaradi njene smrti.

Objavljanje in recepcija

Austenova je prvotno izdajala knjige anonimno; njeni zgodnji romani so se pojavili pod oznako "By a Lady" ali brez imena avtorja, kar je bilo v tistem času običajno za ženske pisateljice. Njena prefinjena ironija in družbena pozornost sta ji prinesli spoštovanje sodobnikov, čeprav so jo nekateri kritiki prvih izdaj razumeli bolj kot zabavno družbeno literaturo kot kot resno umetniško delo. V 19. in 20. stoletju so kritiki in literarni zgodovinarji vse bolj cenili njeno tehniko, psihološko globino in pomen za razvoj romana; v 20. stoletju je postala predmet obsežnih študij in razprav.

Vpliv in zapuščina

Jane Austen je imela velik vpliv na razvoj realističnega romana in pripovedne tehnike v angleški književnosti. Njena sposobnost opazovanja, natančen jezik, ironičen ton in poudarek na notranjem življenju likov so vplivali na poznejše avtorje in kritične teorije. Njena dela so neštetokrat prirejena za gledališče, film in televizijo ter so stalnica knjižnih izdaj po vsem svetu; Austen je tako postala kulturni simbol, pogosto predmet literarnih reinterpretacij in adaptacij v sodobne kontekste.

Zadnja leta in vzrok smrti

Jane Austen je bila v zadnjih letih svojega življenja vse bolj bolna. Natančen vzrok smrti ni povsem potrjen; sodobni raziskovalci so v razpravah navedli možnosti, kot so Addisonova bolezen, Hodgkinov limfom ali druge kronične bolezni. Po njeni smrti so njeni bratje organizirali izdajo neobjavljenih del in priložili življenjepis, kar je prispevalo k ohranitvi in razširitvi njenega literarnega ugleda.

Danes je Jane Austen priznana kot avtorica, ki je s svojim humorjem, ostrino opazovanja in moralno subtilnostjo pomembno prispevala k razvoju angleškega romana in k razumevanju družbenih odnosov v prehodnem obdobju med 18. in 19. stoletjem.

Biografija

Biografska dejstva o Jane Austen so "zelo redka" (maloštevilna). Ohranjenih je le nekaj pisem (ocenjuje se, da je od 3.000 Austeninih pisem ohranjenih le 160). Njena sestra Cassandra (ki ji je bila pisana večina pisem) je "večji del" tistih, ki jih je ohranila, sežgala. Pisma, ki jih ni uničila, je cenzurirala. Druga pisma so uničili dediči admirala Francisa Austena, Janeinega brata. Večino biografij, ki so jih 50 let po njeni smrti o njej napisali njeni sorodniki, so pogosto opisovali kot "dobro tiho teto Jane". Znanstveniki po tem niso mogli najti veliko informacij.

Družina

Austenova starša George Austen (1731-1805) in njegova žena Cassandra (1739-1827) sta bila pripadnika plemstva. Cassandra je bila del pomembne družine Leigh. George Austen pa je pripadal nižjemu družbenemu sloju. Cassandro je prvič srečal na Oxfordu, ko se je srečala s svojim stricem Theophilom. George in Cassandra sta se poročila 26. aprila 1764 v cerkvi Walcot v Bathu.

Austenova je imela veliko družino. Imela je šest bratov - Jamesa (1765-1819), Georgea (1766-1838), Edwarda (1767-1852), Henryja Thomasa (1771-1850), Francisa Williama (Frank) (1774-1865) in Charlesa Johna (1779-1852) - in sestro Cassandro Elizabeth (1773-1845), ki je umrla, ne da bi se poročila. Jane je imela Cassandro zelo rada in obe sta bili najboljši prijateljici. Od bratov si je bila Austenova najbolj blizu s Henryjem, ki je pomagal širiti in vplivati na njeno pisanje. "Oh, kakšen Henry!" je nekoč zapisala. George je bil skoraj deset let starejši od Jane. Trpel je za napadi in se ni mogel normalno razvijati. Njegov oče je o njem zapisal: "V tolažbo nam je, da ne more biti slab ali hudoben otrok." Morda je bil tudi gluh in nem. Jane je znala znakovni jezik (v nekem pismu je omenila govorjenje "s prsti") in bi se lahko sporazumevala z njim. Charles in Frank sta služila v mornarici. Edwarda je posvojil njegov bratranec iz četrtega kolena Thomas Knight. Leta 1812 je postal "Edward Knight" namesto Edward Austen.

Zgodnje življenje in izobraževanje

Austen se je rodil 16. decembra 1775 v župnišču Steventon. Krščena je bila doma, nato pa so jo v skladu z navodili Knjige običajnih molitev 5. aprila 1776 prinesli v cerkev, kjer so krst javno potrdili. Nekaj mesecev po rojstvu je njena mati najela žensko po imenu Elizabeth Littlewood, da jo je negovala. Littlewoodova je za Austen skrbela približno eno leto. Po družinskem izročilu so Jane in Cassandro leta 1783 poslali v Oxford, kjer ju je vzgajala gospa Ann Crawley. Kasneje sta se z njo preselili v Southampton. Obe dekleti sta zboleli za tifusom in Jane je skoraj umrla. Nato se je Austenova izobraževala doma, dokler ni v začetku leta 1785 skupaj s Cassandro odšla v internat. Naučila se je nekaj francoščine, pravopisa, ročnih del, plesa, glasbe in verjetno tudi drame. Pozimi leta 1786 sta se Jane in Cassandra vrnili domov.

Austen se je veliko naučila tudi z branjem knjig. Pri izbiri knjig, ki jih je brala, so ji pomagali oče in bratje. Zdi se, da je George Austen svojim hčerkam dovolil, da so prosto brale knjige iz njegove velike knjižnice. Dovoljeval je tudi Austenine poskuse pisanja ter ji dajal drag papir in drugo pisalno gradivo.

Jane Austen in njena družina so zasebno radi igrali tudi gledališke igre. Večinoma so bile to komedije. Morda se je na ta način razvil Austenin komični in satirični talent.

Zgodnji spisi

Morda je že leta 1787 začela pisati pesmi, kratke zgodbe in igre za zabavo. Austenova je pozneje "poštene kopije" 29 teh zgodnjih del združila v tri zvezke. Danes jih imenujemo Juvenilije. V njem so dela, ki so bila prvič zapisana med letoma 1787 in 1793. Jane Austen je svoje pisanje v tem času razporedila v tri zvezke, in sicer v Prvi zvezek, Drugi zvezek in Tretji zvezek. Obstaja nekaj dokazov, da je Austenova nadaljevala z delom na teh delih tudi pozneje. Njen nečak in nečakinja, James Edward in Anna Austen, sta morda okoli leta 1814 njeno delo še dopolnila. V ta dela sta bila vključena Love and Freindship [sic], ki je bilo dokončano leta 1790, in Lesley Castle, ki je bilo dokončano leta 1792. V delu Love and Freindship se je posmehovala priljubljenim sentimentalnim romanom. Napisala je tudi knjigo The History of England (Zgodovina Anglije), v kateri je bilo 13 akvarelov njene sestre Cassandre.

Smrt

Jane Austen se je leta 1816, ko je izšel njen roman "Persuasion", začela počutiti vse slabše. 24. maja 1817 se je preselila v Winchester, kjer je iskala zdravilo za svojo bolezen. Umrla je 18. julija 1817, stara 41 let. Čeprav ni prepričljivih dokazov o vzroku njene smrti, se zdi verjetno, da jo je ubila Addisonova bolezen. Pokopali so jo v katedrali v Winchestru 24. julija 1817.

Cassandra Austen, Janeina sestra in najboljša prijateljica


Portret Henrika IV., ki ga je narisala Austenova sestra Cassandra (ok. 1790).

Vprašanja in odgovori

V: Kdo je bila Jane Austen?

V: Kdaj se je rodila?

V: Kaj je v svojih delih kritizirala?

V: Kako so njene zgodbe prikazovale življenje žensk?

V: Kje je živela, ko se je njen oče upokojil?

V: Koliko romanov je bilo natisnjenih v času njenega življenja?

V: Kaj je Jane Austen dejala o svoji genialnosti?

Išči po črki