Sic je latinska beseda, ki pomeni "tako", "na tak način". V pisni obliki se običajno zapiše v oglatem oklepaju in poševnem tisku - [sic] -, da se pokaže, da so bili nepravilni ali nenavadni črkovanje, stavki, ločila ali drugo citirano gradivo dobesedno (dobesedno) prepisani iz prvotnega vira in jih nismo spremenili ali popravili.

Pomen in namen

[sic] uredniško označuje, da je napaka ali nenavadna raba del izvirnega besedila in ne napaka tistega, ki citat predeluje ali objavlja. Uporablja se, kadar pisec ali urednik želi jasno ločiti lastne popravke ali pojasnila od izvirno navedenega gradiva. Pogosto služi kot zaščita pred očitki, da citat vsebuje neskrbnost pri prepisovanju.

Raba v citatih — pravila in primeri

Običajna praksa je, da se [sic] postavi takoj za besedo ali delom besedila, ki ga želite označiti kot izvirno, tudi če vsebuje napako. Primeri:

  • Izvirnik: "He have [sic] two cars." — tu [sic] pokaže, da je v originalu stala slovnično napačna oblika "have".
  • Izvirnik: "She spelled it as recieve [sic]." — [sic] kaže, da gre za avtentično napačno črkovanje.

Glede postavitve ločil in narekovajev se slogovne norme razlikujejo: nekatere smernice zahtevajo, da se [sic] postavi pred zaključnim ločilom ali znotraj narekovaja, druge pa, da stoji zunaj. Pomembno je dosledno upoštevati slogovne smernice vašega priročnika (npr. Chicago, MLA, APA), čeprav je najpogostejša praksa: postaviti [sic] neposredno za napako, ponavadi z eno presledkom pred oklepajem.

Slogovne smernice in alternative

Različni slogovni priročniki različno obravnavajo zapis [sic]: nekateri ga tiskajo poševno (sic), drugi brez poševne pisave. Prav tako se v strokovnih uredniških okoljih včasih uporablja [recte] ali pojasnilo v oglatih oklepajih, kadar urednik želi navesti popravek ali razlago (npr. [recte: receive]).

Opozorilo: uporaba [sic] je lahko videti sarkastična ali zaničevalna, če je uporabljena z namenom norčevanja ali poudarjanja neumnosti avtorja. Zato je priporočljivo, da [sic] uporabljamo previdno in le kadar je to potrebno za natančnost citata.

Pravilna izgovorjava

V latinščini je beseda sic izgovorjena približno kot /sik/ (kratko i). V sodobni angleščini se pogosto izgovarja kot /sɪk/ (kot angleška beseda "sick"). V slovenščini jo večinoma izgovarjamo podobno kot v angleščini: /sɪk/ ali /sik/, odvisno od govornega okolja. Pri branju citatov na glas je dovolj, da rečete "sic" z jasnim naglasom in brez dodatnega poudarjanja, razen če želite izrecno opozoriti poslušalce na napako.

Nasveti za urednike in raziskovalce

  • Ne popravite izvirnega besedila v citatu — raje uporabite [sic] ali pojasnilo v opombi, če je to potrebno za razumevanje.
  • Uporabljajte [sic] zmerno; če je napaka nepomembna ali bi lahko odvračala pozornost, raje dodajte besedno pojasnilo v oglatih oklepajih ali v opombi.
  • Vedno upoštevajte slogovne smernice publikacije, za katero pišete, glede poševnega tiska, postavitve in oblikovanja [sic].