Janet Gibson je biologinja in zoologinja iz Belizeja. Znana je po svojem delu na področju ohranjanja morskih ekosistemov in po vodilni vlogi pri vzpostavitvi prvih morskih zaščitenih območij v regiji.

Gibson je leta 1990 prejela Goldmanovo okoljsko nagrado. Nagrada, pogosto imenovana tudi "zelena Nobelova nagrada", se podeljuje posameznikom, ki na lokalni ali regionalni ravni vodijo izjemna okoljska prizadevanja. Gibsonova je nagrado dobila zaradi svojih dolgoletnih prizadevanj za ohranjanje koralnih grebenov, mangrov in travišč ob obali Belizeja ter zaradi uspešnega združevanja znanstvenih spoznanj z delovanjem lokalnih skupnosti in oblasti.

Med letoma 1985 in 1987 si je prizadevala za ustanovitev morskega rezervata Hol Chan. Njena prizadevanja so bila uspešna in rezervat je bil uradno ustanovljen leta 1987. To je bil prvi morski rezervat v Srednji Ameriki. Hol Chan je zaščiteno območje, ki vključuje različne habitatne tipe — koralne grebene, travišča morskih trav in mangrove — in je znano tudi po območju, imenovanem Shark Ray Alley, kjer obiskovalci pogosto vidijo morske pse in žarke.

Gibsonova je pri uveljavljanju rezervata delovala na več frontah:

  • spodbujanje znanstvenih raziskav in monitoring morskih habitatov;
  • vključevanje lokalnih ribičev in skupnosti v proces načrtovanja in upravljanja;
  • izobraževanje javnosti ter promocija trajnostnega turizma kot alternative prekomernemu ribolovu;
  • sodelovanje z vladnimi institucijami pri pripravi predpisov, coniranju in uveljavljanju pravil o varstvu morja.

Zaradi njenega dela in dela drugih je Belizejski koralni greben leta 1996 dobil status Unescove svetovne dediščine. Ta priznan status je okrepil prizadevanja za dolgoročno zaščito grebena, prispeval k večjemu mednarodnemu prepoznavanju pomena območja in povečal podporo za upravljanje in obnovo ogroženih habitatov.

Gibsonova dediščina presega ustanovitev enega samega rezervata: njeno delo velja za model sodelovalnega, znanstveno podprtega pristopa k upravljanju morskih zaščitenih območij, ki je navdihnil podobne iniciative v Belizeju in širše v regiji. Njene metode — združevanje znanstvenih podatkov, lokalnega znanja, izobraževanja in političnega pritiska — ostajajo pomemben primer za današnje prizadevanja za ohranitev morskega okolja.