Jean-Honoré Fragonard (1732–1806) — francoski slikar rokokoa

Jean-Honoré Fragonard (5. april 1732, Grasse – 22. avgust 1806, Pariz) je bil francoski umetnik, ki ga poznamo predvsem kot enega vodilnih predstavnikov francoskega rokokojskega sloga. Bil je učenec Françoisa Boucherja in je nadaljeval Boucherjev barvit, razigran slog, hkrati pa si je ustvaril prepoznaven, hitri potezni način slikanja. Sprva je poskušal s zgodovinskimi in religioznimi motivi, a jih je kmalu opustil v prid intimnim, kabinetnim prizorom.

Življenje in izobraževanje

Fragonard se je rodil v Grasseu na jugu Francije, kmalu se je preselil v Pariz, kjer je nadaljeval umetniško izobraževanje. Študiral je pri Françoisu Boucherju in bil navdušen nad lahkotnostjo, barvito paleto ter igrivimi motivi takrat popularnega rokokoa. Deloval je predvsem za zasebne naročnike in bogate mecene, ustvarjal pa je tudi tapiserijske risbe, risbe in grafiko.

Slog in glavne teme

Fragonard je postal znan po majhnih, intimiziranih prizorih, ki pogosto prikazujejo ljubezenske igre, skrivna srečanja, igre proste ljubosti in pastoralne zabave — motiviko, ki je bila priljubljena v salonski kulturi 18. stoletja. Njegove slike izžarevajo igrivost, čutnost in eleganco; tipične značilnosti so lahkotna, živahna kompozicija, prefinjena barvna učinek in hitro, svobodno potezna tehnika. Slikal je tudi svečane freske, portrete in scenografije za interierje, vendar so njegovo prepoznavnost prinesli prav intimni kabinetni prizori (fêtes galantes).

Znana dela

Med najbolj znanimi deli so:

• Gugalnica (The Swing) — ikonična slika, ki ponazarja tipično rokokojsko lahkotnost in erotično igro.
• Mlado dekle, ki bere — intimni portret nežnosti in osebne zamaknjenosti.
• Skrivno srečanje (Le Rendez-vous) — prikaz skrivnostnih ljubezenskih prizorov v naravnem ambientu.
• Številne risbe in grafike, ki kažejo njegov virtuozni risarski slog in občutek za gibanje ter lahkotnost.

Usoda med in po revoluciji

Fragonard je bil pred francosko revolucijo cenjen in dobro plačan slikar z uglednimi naročniki, vendar so politične spremembe in padec aristokratskih patronov močno prizadele njegov položaj. Med francosko revolucijo je izgubil velik del premoženja in naročnikov. Po revoluciji je prevladal nov, strožji neoklasicizem, ki je Fragonardovemu lahkotnemu slogu nasprotoval, zato se mu ni uspelo prilagoditi v takšni meri, da bi ohranil prejšnji ugled; umrl je dokaj reven.

Zapuščina

Čeprav je bil po revoluciji manj cenjen, se je Fragonardov pomen ponovno potrdil v 19. in 20. stoletju, ko so likovni zgodovinarji in zbiralci začeli znova ceniti lepoto njegovega sloga in tehnično dovršenost. Njegova dela so danes razstavljena v pomembnih muzejih po svetu, kjer jih občudujejo zaradi njihove prefinjenosti, humorja in občutka za barvo. Fragonard ostaja simbol francoskega rokokoa — mojster intimne, erotične in hkrati estetsko dovršene slikarske izpovedi.

Vprašanja in odgovori

V: Kdo je bil Jean-Honoré Fragonard?

V: V kakšnem slogu je slikal Fragonard?

V: Kdo je bil eden od Fragonardovih učiteljev?

V: Kakšne vrste slik je Fragonard sprva slikal?

V: Kakšne vrste slik je Fragonard ustvarjal pozneje?

V: Katera so Fragonardova znana dela?

V: Ali je bil Fragonard ob koncu svojega življenja bogat ali reven?

Išči po črki