Jenny Lind (Johanna Maria Lind, Stockholm, 6. oktober 1820 – Wynd's Point, Herefordshire, 2. november 1887) je bila švedska operna pevka, znana predvsem kot "švedski slavček". V 40. letih 19. stoletja je bila zelo iskana v opernih vlogah po vsej Švedski in severni Evropi ter je postala varovanka Felixa Mendelssohna. Po dveh odmevnih sezonah v Londonu je pri 29 letih napovedala upokojitev iz opere. Lindova je veljala za sopranistko z izjemno čistim, jasnim tonom in izurjeno tehniko; v njen repertoar so sodila dela Mozarta, Rossinija in predstavniki belcanta.
Rana leta in izobraževanje
Jenny Lind se je rodila v Stockholmu. Že zgodaj je pokazala pevski talent in nadaljevala izobraževanje, ki jo je pripravilo za operno sceno. Njena hitra vzpenjanja se je utemeljila na tehnični dovršenosti, tonalni čistosti in izraziti muzikalnosti, kar je pritegnilo pozornost skladateljev in dirigentov tiste dobe.
Operna kariera v Evropi
V domači Švedski in po severni Evropi je Lind zapela številne operne vloge in solistične nastope, ki so utrdili njen ugled. Njene londonske sezone so bile še posebej uspešne in so ji prinesle mednarodno slavo. Kljub priljubljenosti je pri 29 letih (po dveh odmevnih sezonah v Londonu) napovedala upokojitev iz operne scene, vendar to ni pomenilo konec njenega umetniškega delovanja, temveč preusmeritev – predvsem v koncertno petje in dobrodelne dejavnosti.
Turneja v Ameriko in dobrodelnost
Leta 1850 je Lind na povabilo šovmena P. T. Barnuma odšel v Ameriko. Zanj je imela 93 koncertov, nato pa je nadaljevala turneje pod lastnim vodstvom. Barnumova promocija je vzbudila pravo javno razburjenje in povečala zanimanje za njene nastope; fenomen je v tistem času v ZDA pogosto opisovan kot posebna oblika javne histerije okoli popularne umetnice. Lindova je izkupiček namenila v dobrodelne namene, predvsem za ustanovitev brezplačnih šol na Švedskem, s čimer je dolgoročno vplivala na izobraževanje v rodni deželi.
Osebno življenje in poznejša leta
Z možem Ottom Goldschmidtom se je leta 1852 vrnila v Evropo. Imela sta tri otroke. V naslednjih dveh desetletjih je občasno koncertirala, leta 1855 pa se je ustalila v Angliji. Njeno življenje v poznejših letih je bilo posvečeno družini, poučevanju in dobrodelnosti; tudi zaradi tega je ohranila priljubljen ugled v javnosti. Od leta 1882 je bila nekaj let profesorica petja na Kraljevem glasbenem kolidžu v Londonu, kjer je svoje izkušnje predajala mlajšim pevkam in pevcem.
Vpliv in zapuščina
Jenny Lind je bila navdih za zgodbo Hansa Christiana Andersena "The Nightingale". Njena glasbena zapuščina presega neposredne nastope: postala je simbol vrhunske pevske kulture 19. stoletja, njen humanitarni prispevek pa je imel trajne družbene učinke, zlasti v švedskem šolstvu. Lindova je umrla 2. novembra 1887 v Herefordshiru v Angliji zaradi raka. Pokopana je na pokopališču Great Malvern. Spomin nanjo ohranjajo številni zapisi, portreti in omembe v literaturi ter njen vpliv na razvoj koncertnega in dobrodelnega delovanja glasbenikov v 19. stoletju.
