Arminij — germanski poglavar, ki je porazil Rim v bitki pri Teutoburgu
Arminij, znan tudi kot Armin ali Herman (r. 18 pr. n. št./17 pr. n. št. v Magni Germaniji; u. 21 n. št. v Germaniji), je bil poglavar Cheruskov. Uspelo mu je združiti skupino germanskih plemen v boju proti Rimljanom. V bitki v Teutoburškem gozdu so uničili rimsko vojsko. To je bila največja vojaška katastrofa, ki so jo Rimljani kdajkoli doživeli.
Življenje in rimska izobrazba
Arminij je bil rojen v plemenski višji družbi Cheruskov in je del svojega otroštva preživel v stiku z Rimljani. Kot mladenič je bil v rimskem okolju izpostavljen vojaški izobrazbi in življenju v rimski sferi — po poročilih je prejel rimsko državljanstvo in celo viteški (ekvitivski) status. To mu je dalo poglobljeno znanje rimske vojaške organizacije in taktik, znanje pa je pozneje izkoristil v boju proti rimski oblasti.
Bitka pri Teutoburškem gozdu (9 n. št.)
Bitka v Teutoburškem gozdu, leta 9 n. št., je bila načrtovana z namenom presenetiti in uničiti rimske enote, ki so se pomikale skozi težko prehodno območje. Arminij je s svojimi zavezniki izkoristil poznavanje terena in znanje rimskih postopkov ter izpeljal obsežen zasedni napad, v katerem so bili Rimu pripadli oddelki hudo poraženi. Vodja rimskih enot, Prefekt Publius Quinctilius Varus, je po poročanju storil samomor, izguba pa je imela dolgotrajne posledice za rimske načrte v Germaniji.
Po bitki in odnosi z drugimi germanskimi voditelji
Po zmagi je Arminij poskušal utrditi svoje vodstvo in oblikovati širše protirimsko zavezništvo med germanskimi plemeni. Po bitki je Arminij takoj poslal Varjevo odsekano glavo Maroboduju, kralju Markomanov, drugemu najmočnejšemu germanskemu vladarju. Arminij mu je ponudil protirimsko zavezništvo. Marobod je ponudbo zavrnil in glavo poslal v Rim, kjer so jo pokopali, ter ostal nevtralen v vsej vojni, ki je sledila. Šele pozneje je med obema germanskima voditeljema izbruhnila kratka, neprepričljiva vojna. Kljub začetnim uspehom ni uspel trajno združiti razdrobljenih plemen — notranje rivalstvo in različni interesi so omejili možnost nastanka enotne germanske države.
Rimski odziv in smrt Arminija
Rim je po katastrofi sprejel vrsto ukrepov: v naslednjih letih so izpeljali izlete in vojaške odprave (med njimi tudi pod poveljstvom Germánica), da bi ublažili posledice poraza, povrnili rimski ugled in zajeli izgubljene orle ter uresničili maščevanje. Kljub temu Rimljani niso ponovno skušali trajno priključiti večjega dela notranje Germanije; meja se je v praksi pomaknila k reki Rajni. Arminij je ostal vpliven voditelj, a je bil leta 21 n. št. ubit v notranjih spopadih med germanskimi veljaki — po več virih umor zaradi rivalstev in zarot med plemensko elito.
Zgodovinski pomen in dediščina
Arminijev uspeh v Teutoburškem gozdu je imel dalekosežne posledice: ustavil je rimsko širitev onstran Rajne in prispeval k dolgotrajni delitvi med rimsko Evropo in prostorno notranjo Germanijo. V rimski zavesti je dogodek veljal za hudo poročilo; po legendi naj bi cesar Avgust pri novici o porazu zavpil: »Quinctilius Varus, vrni mi moje legije!«
Skozi zgodovino je Arminij postal tudi simbol upora proti tuji nadvladi in je bil v 19. stoletju pogosto uporabljan kot motiv nemškega nacionalnega gibanja (znan je npr. spomenik Hermannsdenkmal). Sodobna zgodovina in arheologija skušata ločiti zgodovinske dejstva od poznejših mitov in propagandnih interpretacij ter razumeti Arminija kot kompleksno zgodovinsko osebnost v kontekstu rimskega in germanskega sveta.
Odgovor Rima
Kasneje, leta 14 n. št., je rimski general Germanik, nečak cesarja Tiberija, vodil ogromno vojsko 8 legij (legija je štela do 5000 mož) v Germanijo proti koaliciji plemen, ki jo je vodil Arminij.
Potem ko je obiskal kraj katastrofalne bitke v Teutoburškem gozdu, kjer je leta 9 n. št. padlo 15/20.000 Rimljanov, in pokopal njihove posmrtne ostanke, je začel obsežen napad na osrčje Arminijevega plemena, Cheruskov.
Arminij je Germanikovo konjenico sprva zvabil v past in ji prizadejal manjše izgube, nato pa je rimska pehota z uspešnim bojem Nemce zlomila in zbežala v gozd. Ta zmaga in dejstvo, da se je hitro bližala zima, sta pomenila, da bo Germanikus naslednji korak vodil svojo vojsko nazaj v zimsko postojanko na Renu.
Kljub dvomom svojega strica, cesarja Tiberija, je Germaniku uspelo zbrati še eno veliko vojsko in naslednje leto, leta 16, je ponovno napadel Nemčijo. V bližini današnjega Mindna je izsilil prečkanje reke Weser in pri tem utrpel velike izgube. Nato se je srečal z Arminijevo vojsko v spopadu, ki se pogosto imenuje bitka na reki Weser.
Germanikova superiorna taktika ter bolje izurjene in opremljene legije so nemški vojski povzročile ogromne izgube, a je imela le manjše izgube. Zadnja bitka se je odvijala pri Angivarskem zidu zahodno od današnjega Hannovra, kjer se je ponovil vzorec velikih izgub Germanov, ki so bili prisiljeni v beg.
Ko so bili glavni cilji doseženi in se je bližala zima, je Germanik ukazal svoji vojski, naj se vrne v svoje zimske tabore, pri čemer je ladjevje zaradi nevihte v Severnem morju utrpelo nekaj škode. Vendar je zaradi nevihte umrlo le malo Rimljanov. Po še nekaj napadih čez Ren, ki so prinesli vrnitev dveh od treh legijskih orlov, izgubljenih leta 9, je bil Germanik odpoklican v Rim, Tiberij pa ga je obvestil, da bo prejel triumf in bil prerazporejen na drugo poveljstvo.
Arminijeva smrt
Pet let pozneje je bil Arminij ubit po ukazu rivalskih germanskih poglavarjev. Čeprav Arminij ni mogel ohraniti enotnosti med germanskimi plemeni, je imela izguba rimskih legij v Teutoburškem gozdu daljnosežne posledice za germanska plemena in rimski imperij. Germanikova kampanja je bila zadnje večje rimsko vojaško prizadevanje vzhodno od Rena.
Vprašanja in odgovori
V: Kdo je bil Arminij?
O: Arminij, znan tudi kot Armin ali Hermann, je bil poglavar Čerušev.
V: Po čem je bil Arminij znan?
O: Arminij je znan po tem, da je združil skupino germanskih plemen v boju proti Rimljanom in uničil rimsko vojsko v bitki v Teutoburškem gozdu.
V: Kdaj se je Arminij rodil in kdaj je umrl?
O: Arminij se je rodil leta 18/17 pr. n. št. v Magni Germaniji in umrl leta 21 n. št. v Germaniji.
V: Kaj je bila bitka v Teutoburškem gozdu?
O: Bitka v Teutoburškem gozdu je bila bitka, v kateri je Arminij s skupino germanskih plemen uničil rimsko vojsko, kar je bila največja vojaška katastrofa, ki so jo Rimljani kdajkoli doživeli.
V: Kaj je Arminij storil po bitki v Teutoburškem gozdu?
O: Po bitki v Teutoburškem gozdu je Arminij takoj poslal Varjevo odsekano glavo Maroboduju, kralju Markomanov, in mu ponudil protirimsko zavezništvo.
V: Ali je Maroboduus sprejel Arminijevo zavezništvo?
O: Ne, Maroboduus je zavrnil Arminijevo zavezništvo in namesto tega poslal Varjevo glavo v Rim, kjer so jo pokopali, ter ostal nevtralen v vsej vojni, ki je sledila.
V: Ali je med Arminijem in Marobodujem izbruhnila vojna?
O: Da, pozneje je med Arminijem in Marobodujem izbruhnila kratka, neprepričljiva vojna.
