Arminij, znan tudi kot Armin ali Herman (r. 18 pr. n. št./17 pr. n. št. v Magni Germaniji; u. 21 n. št. v Germaniji), je bil poglavar Cheruskov. Uspelo mu je združiti skupino germanskih plemen v boju proti Rimljanom. V bitki v Teutoburškem gozdu so uničili rimsko vojsko. To je bila največja vojaška katastrofa, ki so jo Rimljani kdajkoli doživeli.
Življenje in rimska izobrazba
Arminij je bil rojen v plemenski višji družbi Cheruskov in je del svojega otroštva preživel v stiku z Rimljani. Kot mladenič je bil v rimskem okolju izpostavljen vojaški izobrazbi in življenju v rimski sferi — po poročilih je prejel rimsko državljanstvo in celo viteški (ekvitivski) status. To mu je dalo poglobljeno znanje rimske vojaške organizacije in taktik, znanje pa je pozneje izkoristil v boju proti rimski oblasti.
Bitka pri Teutoburškem gozdu (9 n. št.)
Bitka v Teutoburškem gozdu, leta 9 n. št., je bila načrtovana z namenom presenetiti in uničiti rimske enote, ki so se pomikale skozi težko prehodno območje. Arminij je s svojimi zavezniki izkoristil poznavanje terena in znanje rimskih postopkov ter izpeljal obsežen zasedni napad, v katerem so bili Rimu pripadli oddelki hudo poraženi. Vodja rimskih enot, Prefekt Publius Quinctilius Varus, je po poročanju storil samomor, izguba pa je imela dolgotrajne posledice za rimske načrte v Germaniji.
Po bitki in odnosi z drugimi germanskimi voditelji
Po zmagi je Arminij poskušal utrditi svoje vodstvo in oblikovati širše protirimsko zavezništvo med germanskimi plemeni. Po bitki je Arminij takoj poslal Varjevo odsekano glavo Maroboduju, kralju Markomanov, drugemu najmočnejšemu germanskemu vladarju. Arminij mu je ponudil protirimsko zavezništvo. Marobod je ponudbo zavrnil in glavo poslal v Rim, kjer so jo pokopali, ter ostal nevtralen v vsej vojni, ki je sledila. Šele pozneje je med obema germanskima voditeljema izbruhnila kratka, neprepričljiva vojna. Kljub začetnim uspehom ni uspel trajno združiti razdrobljenih plemen — notranje rivalstvo in različni interesi so omejili možnost nastanka enotne germanske države.
Rimski odziv in smrt Arminija
Rim je po katastrofi sprejel vrsto ukrepov: v naslednjih letih so izpeljali izlete in vojaške odprave (med njimi tudi pod poveljstvom Germánica), da bi ublažili posledice poraza, povrnili rimski ugled in zajeli izgubljene orle ter uresničili maščevanje. Kljub temu Rimljani niso ponovno skušali trajno priključiti večjega dela notranje Germanije; meja se je v praksi pomaknila k reki Rajni. Arminij je ostal vpliven voditelj, a je bil leta 21 n. št. ubit v notranjih spopadih med germanskimi veljaki — po več virih umor zaradi rivalstev in zarot med plemensko elito.
Zgodovinski pomen in dediščina
Arminijev uspeh v Teutoburškem gozdu je imel dalekosežne posledice: ustavil je rimsko širitev onstran Rajne in prispeval k dolgotrajni delitvi med rimsko Evropo in prostorno notranjo Germanijo. V rimski zavesti je dogodek veljal za hudo poročilo; po legendi naj bi cesar Avgust pri novici o porazu zavpil: »Quinctilius Varus, vrni mi moje legije!«
Skozi zgodovino je Arminij postal tudi simbol upora proti tuji nadvladi in je bil v 19. stoletju pogosto uporabljan kot motiv nemškega nacionalnega gibanja (znan je npr. spomenik Hermannsdenkmal). Sodobna zgodovina in arheologija skušata ločiti zgodovinske dejstva od poznejših mitov in propagandnih interpretacij ter razumeti Arminija kot kompleksno zgodovinsko osebnost v kontekstu rimskega in germanskega sveta.