Leto 3 (III) je bilo navadno leto, kar pomeni, da je imelo 365 dni (ni bilo prestopno leto). Po julijanskem koledarju se je začelo na ponedeljek, medtem ko se je po gregorijanskem koledarju za isto časovno obdobje začelo na sredo (to odraža dejstvo, da je gregorijanski koledar reformiran šele v 16. stoletju in se pri retroaktivnem priznavanju datumov razlikuje glede dneva v tednu).
Koledarski ozadje
Julijanski koledar, uveden s strani Julija Cezarja leta 45 pr. n. št., je določal prestopno leto vsake štiri leta. Ker je leto 3 n. št. sledilo tem pravilom, je bilo navadno (365 dni). Gregorijanski koledar je bil uveden leta 1582, da bi popravil manjše odmike julijanskega koledarja; zato se pri preteklostnih datumih pogosto navajata oba začetna dneva v tednu — eden po julijanski, drugi po proleptičnem (retroaktivnem) gregorijanskem računu.
Konzulata
Tako kot v mnogih rimskih virih je bilo to leto znano kot leto konzulata Lamija in Servilija. V rimskem sistemu imenovanja let je bil običaj, da se leto imenuje po dveh izvoljenih konzulatih; konzula sta bila najvišja leta funkcija v Rimski republiki in ohranjala posebno simbolno vrednost tudi v cesarskih časih. Tak način poimenovanja je bil eden izmed glavnih načinov kronološkega označevanja dogodkov v rimskih virih.
Zgodovinski pomen in kontekst
Leto 3 n. št. spada v začetek 1. stoletja in v obdobje, ko je bil rimski cesar Avgust še na prestolu (Avgust je vladal od 27 pr. n. št. do 14 n. št.), zato je leto del širšega obdobja utrjevanja cesarstva, administrativnih reform in relativne notranje stabilnosti v rimski državi. Ker so ohranili številni uradni zapisi in kronike, je razumevanje tovrstnih let pomembno za zatišje in kvalifikacijo dogodkov v antiki.
Poimenovanje leta v srednjem veku
Številčenje let z oznako Anno Domini (v letih po Kristusu) je postalo običajno v Evropi v zgodnjem srednjem veku; ta sistem je formalno uvedel Dionizij Mali (Dionysius Exiguus) v 6. stoletju, kasneje pa je razširjenost sistema privedla do tega, da je leto ob običajnem poimenovanju danes znano kot 3 n. št. (AD 3). Pred tem so se poleg konsularnih imen uporabljali tudi drugi sistemi, na primer ab urbe condita (po ustanovitvi mesta Rima).
Skupaj gledano predstavlja leto 3 pomemben kronološki označevalec znotraj rimskega in zgodnjepovelikega evropskega časovnega okvira; koledarske razlike (julijanski vs. gregorijanski) ter rimska navada poimenovanja let po konzulatih sta ključni za pravilno razumevanje virov in interpretacijo zgodovinskih dogodkov iz tistega obdobja.
