Rimske številke: pomen, zgodovina in kako jih brati (primeri)

Rimske številke: pomen, zgodovina in enostavni primeri branja — od I do XII, posebnosti (IIII, IV, IX) ter praktični napotki za razumevanje in uporabo.

Avtor: Leandro Alegsa

Rimske številke so številski sistem, ki so ga uporabljali v starem Rimu. V tem sistemu se namesto arabskih številk uporabljajo črke latinske abecede kot simboli za določene vrednosti. Sistem je preprost, a ima posebna pravila za ponavljanje in odštevanje, zaradi česar je branje in pisanje rimskih številk drugačno kot pri arabskih številkah.

Osnovni simboli

  • I = 1
  • V = 5
  • X = 10
  • L = 50
  • C = 100
  • D = 500
  • M = 1000

Zgodovina in razvoj

Evropejci so rimske številke uporabljali tudi po propadu Rimskega cesarstva. Sistem je ostal v rabi v različnih oblikah skozi srednji vek in je še dolgo veljal za standard pri zapisovanju datumov, poglavij v knjigah, oznakah dinastij in dokumentih. Od 14. stoletja dalje so Evropejci rimske številke postopoma začeli zamenjevati z arabskimi številkami zaradi večje uporabnosti pri računskih operacijah. Kljub temu se rimske številke uporabljajo še danes v dekorativne, formalne in tradicijske namene.

Pravila za branje in pisanje

Osnovno načelo: vrednosti simbolov se seštevajo, razen kadar manjši simbol stoji pred večjim — takrat se njegova vrednost odšteje.

  • Simboli I, X, C in M se lahko ponavadi ponavljajo največ trikrat zaporedoma (npr. III = 3, XXX = 30, CCC = 300).
  • Simboli V, L in D se običajno ne ponavljajo (ne pišemo VV za 10, ampak X).
  • Subtraktivna pravila (odštevalna): le določene kombinacije so dovoljene:
    • I pred V ali X pomeni 4 (IV) oziroma 9 (IX).
    • X pred L ali C pomeni 40 (XL) oziroma 90 (XC).
    • C pred D ali M pomeni 400 (CD) oziroma 900 (CM).
  • Manjše število sme stati pred večjim le, če predstavlja eno od zgoraj navedenih dovoljenih kombinacij.

Primeri in pretvorbe

Branje: vrednosti običajno seštejemo, razen kadar manjši simbol stoji pred večjim (odštevanje). Na primer:

  • VIII = 5 + 1 + 1 + 1 = 8
  • XIV = 10 + (5 − 1) = 14
  • MCMXCIV = 1000 + (1000 − 100) + (100 − 10) + (5 − 1) = 1994

Pretvorba iz arabskih v rimske številke: po korakih razdelimo število na tisočice, stotice, desetice in enice in za vsako skupino uporabimo ustrezne rimske pare (npr. 1–3 kot I, II, III; 4 kot IV; 5 kot V; 6–8 kot VI–VIII; 9 kot IX). Primer:

  • 2023 = 2000 + 20 + 3 = MM + XX + III = MMXXIII
  • 1987 = 1000 + 900 + 80 + 7 = M + CM + LXXX + VII = MCMLXXXVII
  • 444 = 400 + 40 + 4 = CD + XL + IV = CDXLIV

Klasični primerek na urah

Rimske številke se pogosto uporabljajo na številčnicah ur. Na primer na uri Big Bena so ure od 1 do 12 zapisane kot:

I, II, III, IV, V, VI, VII, VIII, IX, X, XI, XII

Pri številčnicah pa se pogosto srečamo z zanimivo varianto: številka 4 je na mnogih klasičnih urah zapisana kot IIII namesto strnjeno pravilnega IV. To je zgodovinska in estetska odločitev, ki uram daje simetrijo in enotnost pri postavitvi številk; zato IV in IX beremo kot "ena manj kot pet" (4) in "ena manj kot deset" (9), a je tradicionalna oblika ure pogosto IIII.

Posebnosti in uporaba danes

  • Prikaz letnic: na fasadah stavb, spomenikih in v cerkvah so pogosto zapisane rimske številke za letnice gradnje ali posvetitve (npr. MCMXCVII = 1997).
  • Zaporedje in naslovi: rimske številke se uporabljajo za označevanje poglavij, pogostih predznakov v knjigah, filmov (npr. Rocky II) in za označevanje monarhov (npr. Henrik VIII).
  • Manjka števila nič: rimski sistem nima simbola za nič, kar je razlog, zakaj ni primeren za vse vrste matematičnih operacij brez dodatnih prilagoditev.
  • Velika števila: za številke nad 3999 se tradicionalno uporablja nadpis (vinculum) nad simbolom, kar pomeni množitev z 1000 (npr. V̅ = 5000). V sodobnih besedilih se to redko uporablja in pogosto se namesto tega pišejo arabke ali dodajo pojasnila.

Nasveti in pogoste napake

  • Ne pišemo npr. IL za 49; pravilno je XLIX (40 + 9).
  • V, L in D ne ponavljamo (ne pišemo VV, LL, DD).
  • Pri pretvorbi najprej odštejemo največje možno rimsko število, nato nadaljujemo z ostankom (način "greedy" algoritma).

Rimske številke so torej preproste za osnovno razumevanje, a imajo natančna pravila, ki se jih je dobro držati, če želimo napisati ali prebrati datum, ure, poglavja ali druge formalne oznake pravilno in skladno s tradicijo.

Pravilo odštevanja

Obstaja preprosto pravilo, da kadar je isti simbol zapisan štirikrat, ga nadomestimo tako, da ga odštejemo od naslednjega višjega števila (5,50,50,500). Tako se IV zapiše namesto IIII (4), XL namesto XXXX (40) itd. Uporablja se približno od srednjega veka. Običajno se odšteje le eno število, ne pa dve. Tako je 18 običajno XVIII namesto IIXX. Prav tako pravilo o odštevanju velja le za simbol, ki je v zaporedju tik pred njim. To pomeni, da se 99 zapiše XCIX in ne IC.



Posebne vrednosti

Zero

Število nič nima svoje rimske številke. Okoli leta 725 je Beda ali eden od njegovih sodelavcev uporabil črko N, kratico (kratko obliko) besede nihil (latinska beseda za "nič").

Drobci

Tudi Rimljani so uporabljali ulomke. Najpogostejša osnova za ulomke je bila 1/12, ki se v latinščini imenuje uncia (unča).

Frakcija

Številke

Ime (imenovalnik in rodilnik)

Pomen

1/12

-

Uncia, unciae

"unča"

2/12 = 1/6

-- ali :

Sextans, sextantis

"Šesti"

3/12 = 1/4

--- ali ∴

Quadrans, quadrantis

"Četrtina"

4/12 = 1/3

---- ali ∷

Triens, trientis

"Tretji"

5/12

----- ali ⁙

Kvinkunx, quincuncis

"Pet unč" (quinque unciaequincunx)

6/12 = 1/2

S

Semis, semissis

"Polovica"

7/12

S-

Septunx, septuncis

"Sedem unč" (septem unciaeseptunx)

8/12 = 2/3

S-- ali S:

Bes, bessis

"Dvakrat" (kot v "dvakrat tretji")

9/12 = 3/4

S--- ali S∴

Dodrans, dodrantis
ali
nonuncium, nonuncii

"Manj kot četrtina" (de-quadransdodrans)
ali "deveta unča" (nona uncianonuncium)

10/12 = 5/6

S---- ali S∷

Dextans, dextantis
ali
decunx, decuncis

"Manj kot šestino" (de-sextansdextans)
ali "deset unč" (decem unciaedecunx)

11/12

S----- ali S⁙

Deunx, deuncis

"Manj kot unča" (de-unciadeunx)

12/12 = 1

I

Kot, assis

"Enota"

Velike številke

Za velika števila, ki jih ni mogoče prikazati z I, V, X, L, C, D in M, so razviti številčni sistemi.

Apostrophus

Eden od teh sistemov je apostrof, v katerem se D zapiše kot (500), M pa kot CIƆ (1.000). V tem sistemu dodatni Ɔ pomeni 500, več dodatnih Ɔ pa pomeni 5.000, 50.000 itd.

Številke

CIƆ

CIƆƆ

IƆƆ

CCIƆƆ

CCIƆƆƆƆ

CCIƆƆƆƆƆ

IƆƆƆƆ

CCCIƆƆƆƆ

CCCIƆƆƆƆƆƆ

CCCIƆƆƆƆƆƆƆ

CCCIƆƆƆƆƆƆƆƆ

Vrednost

500

1,000

1,500

5,000

10,000

10,500

15,000

50,000

100,000

100,500

105,000

150,000

Vinculum

Drug sistem je vinkula, pri katerem se V, X, L, C, D in M pomnožijo s 1000 tako, da se jim doda nadčrt.

Številke

V

X

L

C

D

M

Vrednost

5,000

10,000

50,000

100,000

500,000

1,000,000



Kovanec semis (S).Zoom
Kovanec semis (S).

Uporaba

  • V baltskih državah in Rusiji so dnevi v tednu pogosto zapisani z rimskimi številkami, pri čemer I pomeni ponedeljek.
  • Pri ročnem pisanju datumov je mesec včasih zapisan z rimsko številko, zlasti pri datumih, zapisanih v zaporedju dan-mesec-leto. Na primer: 26.XI.2014 ali XI.26.2014 = 26. november 2014.
  • Ko so objavljeni filmi ali knjige, se lahko leto objave ali leto avtorskih pravic navede z rimsko številko.
  • Ko ljudje pišejo o monarhih, papežih, patriarhih ali drugih vodilnih osebnostih, jih včasih štejejo z rimskimi številkami, npr. kraljica Elizabeta II (Anglija), papež Janez Pavel II, papež Benedikt XVI, patriarh Aleksij II (ruska pravoslavna cerkev).
  • V Franciji se trimesečja včasih štejejo z rimskimi številkami.
  • Na Poljskem se rimske številke uporabljajo za označevanje meseca v datumih in kot kratek način zapisovanja vrstnih številk (npr. VI je 6.).
  • Unicode ima kodni blok z imenom Številske oblike, ki vsebuje tudi predstavitve rimskih številk na položajih od U+2160 do U+2188.

Napišite leta

Število je zelo enostavno zapisati kot rimsko številko. Preprosto od števila odštejete največjo možno rimsko številko, kolikorkrat je mogoče. S tem sistemom boste dobili veljavno rimsko številko, vendar pri tem ne boste upoštevali pravila o odštevanju.

1 × 1000

+

1 × 500

+

4 × 100

+

1 × 50

+

3 × 10

+

4 × 1

=

1984

M

+

D

+

CCCC

+

L

+

XXX

+

IIII

=

MDCCCCLXXXIIII

Število iz števnika dobimo enako preprosto, tako da seštejemo vrednosti simbolov.

Na splošno se vrednosti za 5, 50, 500,... ne odštejejo. Enako število z uporabo pravila o odštevanju:

1 × 1000

+

(-1 × 100 + 1 × 1000)

+

1 × 50

+

3 × 10

+

(-1 × 1 + 1 × 5)

=

1984

M

+

CM

+

L

+

XXX

+

IV

=

MCMLXXXIV



Sorodne strani



Vprašanja in odgovori

V: Kakšen številski sistem so uporabljali v starem Rimu?



O: Rimske številke.

V: Katere črke se uporabljajo v rimskem številskem sistemu?



O: Črke iz latinske abecede.

V: Ali so Evropejci po propadu rimskega cesarstva še vedno uporabljali rimske številke?



O: Da, uporabljali.

V: Kdaj so Evropejci zamenjali rimske številke z arabskimi?



O: Od 14. stoletja dalje.

V: Kje so danes včasih vidne rimske številke?



O: Na številčnicah ur.

V: Kako so ure od 1 do 12 zapisane na uri Big Bena?



O: Kot I, II, III, IV, V, VI, VII, VIII, IX, X, XI, XII.

V: Kako se na uri Big Bena bereta številki IV in IX?



O: Kot "ena manj kot 5" (4) in "ena manj kot 10" (9).


Iskati
AlegsaOnline.com - 2020 / 2025 - License CC3