Rimske številke
Rimske številke so številski sistem, ki so ga uporabljali v starem Rimu. Številke v tem sistemu uporabljajo črke latinske abecede. Trenutno se uporablja sedem simbolov:
Evropejci so rimske številke uporabljali tudi po propadu Rimskega cesarstva. Od 14. stoletja dalje so Evropejci rimske številke zamenjali z arabskimi. Vendar ljudje še danes uporabljajo rimske številke.
Včasih jih je mogoče videti na številčnicah ur. Na primer na uri Big Bena so ure od 1 do 12 zapisane kot:
I, II, III, IV, V, VI, VII, VIII, IX, X, XI, XII
IV in IX se lahko bereta kot "ena manj kot 5" (4) in "ena manj kot 10" (9). Na večini urnih številčnic z rimskimi številkami pa je številka 4 zapisana kot IIII.
Pravilo odštevanja
Obstaja preprosto pravilo, da kadar je isti simbol zapisan štirikrat, ga nadomestimo tako, da ga odštejemo od naslednjega višjega števila (5,50,50,500). Tako se IV zapiše namesto IIII (4), XL namesto XXXX (40) itd. Uporablja se približno od srednjega veka. Običajno se odšteje le eno število, ne pa dve. Tako je 18 običajno XVIII namesto IIXX. Prav tako pravilo o odštevanju velja le za simbol, ki je v zaporedju tik pred njim. To pomeni, da se 99 zapiše XCIX in ne IC.
Posebne vrednosti
Zero
Število nič nima svoje rimske številke. Okoli leta 725 je Beda ali eden od njegovih sodelavcev uporabil črko N, kratico (kratko obliko) besede nihil (latinska beseda za "nič").
Drobci
Tudi Rimljani so uporabljali ulomke. Najpogostejša osnova za ulomke je bila 1/12, ki se v latinščini imenuje uncia (unča).
| Frakcija | Številke | Ime (imenovalnik in rodilnik) | Pomen |
| 1/12 | - | Uncia, unciae | "unča" |
| 2/12 = 1/6 | -- ali : | Sextans, sextantis | "Šesti" |
| 3/12 = 1/4 | --- ali ∴ | Quadrans, quadrantis | "Četrtina" |
| 4/12 = 1/3 | ---- ali ∷ | Triens, trientis | "Tretji" |
| 5/12 | ----- ali ⁙ | Kvinkunx, quincuncis | "Pet unč" (quinque unciae → quincunx) |
| 6/12 = 1/2 | S | Semis, semissis | "Polovica" |
| 7/12 | S- | Septunx, septuncis | "Sedem unč" (septem unciae → septunx) |
| 8/12 = 2/3 | S-- ali S: | Bes, bessis | "Dvakrat" (kot v "dvakrat tretji") |
| 9/12 = 3/4 | S--- ali S∴ | Dodrans, dodrantis | "Manj kot četrtina" (de-quadrans → dodrans) |
| 10/12 = 5/6 | S---- ali S∷ | Dextans, dextantis | "Manj kot šestino" (de-sextans → dextans) |
| 11/12 | S----- ali S⁙ | Deunx, deuncis | "Manj kot unča" (de-uncia → deunx) |
| 12/12 = 1 | I | Kot, assis | "Enota" |
Velike številke
Za velika števila, ki jih ni mogoče prikazati z I, V, X, L, C, D in M, so razviti številčni sistemi.
Apostrophus
Eden od teh sistemov je apostrof, v katerem se D zapiše kot IƆ (500), M pa kot CIƆ (1.000). V tem sistemu dodatni Ɔ pomeni 500, več dodatnih Ɔ pa pomeni 5.000, 50.000 itd.
| Številke | IƆ | CIƆ | CIƆƆ | IƆƆ | CCIƆƆ | CCIƆƆƆƆ | CCIƆƆƆƆƆ | IƆƆƆƆ | CCCIƆƆƆƆ | CCCIƆƆƆƆƆƆ | CCCIƆƆƆƆƆƆƆ | CCCIƆƆƆƆƆƆƆƆ |
| Vrednost | 500 | 1,000 | 1,500 | 5,000 | 10,000 | 10,500 | 15,000 | 50,000 | 100,000 | 100,500 | 105,000 | 150,000 |
Vinculum
Drug sistem je vinkula, pri katerem se V, X, L, C, D in M pomnožijo s 1000 tako, da se jim doda nadčrt.
| Številke | V | X | L | C | D | M |
| Vrednost | 5,000 | 10,000 | 50,000 | 100,000 | 500,000 | 1,000,000 |
Kovanec semis (S).
Uporaba
- V baltskih državah in Rusiji so dnevi v tednu pogosto zapisani z rimskimi številkami, pri čemer I pomeni ponedeljek.
- Pri ročnem pisanju datumov je mesec včasih zapisan z rimsko številko, zlasti pri datumih, zapisanih v zaporedju dan-mesec-leto. Na primer: 26.XI.2014 ali XI.26.2014 = 26. november 2014.
- Ko so objavljeni filmi ali knjige, se lahko leto objave ali leto avtorskih pravic navede z rimsko številko.
- Ko ljudje pišejo o monarhih, papežih, patriarhih ali drugih vodilnih osebnostih, jih včasih štejejo z rimskimi številkami, npr. kraljica Elizabeta II (Anglija), papež Janez Pavel II, papež Benedikt XVI, patriarh Aleksij II (ruska pravoslavna cerkev).
- V Franciji se trimesečja včasih štejejo z rimskimi številkami.
- Na Poljskem se rimske številke uporabljajo za označevanje meseca v datumih in kot kratek način zapisovanja vrstnih številk (npr. VI je 6.).
- Unicode ima kodni blok z imenom Številske oblike, ki vsebuje tudi predstavitve rimskih številk na položajih od U+2160 do U+2188.
Napišite leta
Število je zelo enostavno zapisati kot rimsko številko. Preprosto od števila odštejete največjo možno rimsko številko, kolikorkrat je mogoče. S tem sistemom boste dobili veljavno rimsko številko, vendar pri tem ne boste upoštevali pravila o odštevanju.
| 1 × 1000 | + | 1 × 500 | + | 4 × 100 | + | 1 × 50 | + | 3 × 10 | + | 4 × 1 | = | 1984 |
| M | + | D | + | CCCC | + | L | + | XXX | + | IIII | = | MDCCCCLXXXIIII |
Število iz števnika dobimo enako preprosto, tako da seštejemo vrednosti simbolov.
Na splošno se vrednosti za 5, 50, 500,... ne odštejejo. Enako število z uporabo pravila o odštevanju:
| 1 × 1000 | + | (-1 × 100 + 1 × 1000) | + | 1 × 50 | + | 3 × 10 | + | (-1 × 1 + 1 × 5) | = | 1984 |
| M | + | CM | + | L | + | XXX | + | IV | = | MCMLXXXIV |
Vprašanja in odgovori
V: Kakšen številski sistem so uporabljali v starem Rimu?
O: Rimske številke.
V: Katere črke se uporabljajo v rimskem številskem sistemu?
O: Črke iz latinske abecede.
V: Ali so Evropejci po propadu rimskega cesarstva še vedno uporabljali rimske številke?
O: Da, uporabljali.
V: Kdaj so Evropejci zamenjali rimske številke z arabskimi?
O: Od 14. stoletja dalje.
V: Kje so danes včasih vidne rimske številke?
O: Na številčnicah ur.
V: Kako so ure od 1 do 12 zapisane na uri Big Bena?
O: Kot I, II, III, IV, V, VI, VII, VIII, IX, X, XI, XII.
V: Kako se na uri Big Bena bereta številki IV in IX?
O: Kot "ena manj kot 5" (4) in "ena manj kot 10" (9).
