Rimske številke: pomen, zgodovina in kako jih brati (primeri)
Rimske številke: pomen, zgodovina in enostavni primeri branja — od I do XII, posebnosti (IIII, IV, IX) ter praktični napotki za razumevanje in uporabo.
Rimske številke so številski sistem, ki so ga uporabljali v starem Rimu. V tem sistemu se namesto arabskih številk uporabljajo črke latinske abecede kot simboli za določene vrednosti. Sistem je preprost, a ima posebna pravila za ponavljanje in odštevanje, zaradi česar je branje in pisanje rimskih številk drugačno kot pri arabskih številkah.
Osnovni simboli
- I = 1
- V = 5
- X = 10
- L = 50
- C = 100
- D = 500
- M = 1000
Zgodovina in razvoj
Evropejci so rimske številke uporabljali tudi po propadu Rimskega cesarstva. Sistem je ostal v rabi v različnih oblikah skozi srednji vek in je še dolgo veljal za standard pri zapisovanju datumov, poglavij v knjigah, oznakah dinastij in dokumentih. Od 14. stoletja dalje so Evropejci rimske številke postopoma začeli zamenjevati z arabskimi številkami zaradi večje uporabnosti pri računskih operacijah. Kljub temu se rimske številke uporabljajo še danes v dekorativne, formalne in tradicijske namene.
Pravila za branje in pisanje
Osnovno načelo: vrednosti simbolov se seštevajo, razen kadar manjši simbol stoji pred večjim — takrat se njegova vrednost odšteje.
- Simboli I, X, C in M se lahko ponavadi ponavljajo največ trikrat zaporedoma (npr. III = 3, XXX = 30, CCC = 300).
- Simboli V, L in D se običajno ne ponavljajo (ne pišemo VV za 10, ampak X).
- Subtraktivna pravila (odštevalna): le določene kombinacije so dovoljene:
- I pred V ali X pomeni 4 (IV) oziroma 9 (IX).
- X pred L ali C pomeni 40 (XL) oziroma 90 (XC).
- C pred D ali M pomeni 400 (CD) oziroma 900 (CM).
- Manjše število sme stati pred večjim le, če predstavlja eno od zgoraj navedenih dovoljenih kombinacij.
Primeri in pretvorbe
Branje: vrednosti običajno seštejemo, razen kadar manjši simbol stoji pred večjim (odštevanje). Na primer:
- VIII = 5 + 1 + 1 + 1 = 8
- XIV = 10 + (5 − 1) = 14
- MCMXCIV = 1000 + (1000 − 100) + (100 − 10) + (5 − 1) = 1994
Pretvorba iz arabskih v rimske številke: po korakih razdelimo število na tisočice, stotice, desetice in enice in za vsako skupino uporabimo ustrezne rimske pare (npr. 1–3 kot I, II, III; 4 kot IV; 5 kot V; 6–8 kot VI–VIII; 9 kot IX). Primer:
- 2023 = 2000 + 20 + 3 = MM + XX + III = MMXXIII
- 1987 = 1000 + 900 + 80 + 7 = M + CM + LXXX + VII = MCMLXXXVII
- 444 = 400 + 40 + 4 = CD + XL + IV = CDXLIV
Klasični primerek na urah
Rimske številke se pogosto uporabljajo na številčnicah ur. Na primer na uri Big Bena so ure od 1 do 12 zapisane kot:
I, II, III, IV, V, VI, VII, VIII, IX, X, XI, XII
Pri številčnicah pa se pogosto srečamo z zanimivo varianto: številka 4 je na mnogih klasičnih urah zapisana kot IIII namesto strnjeno pravilnega IV. To je zgodovinska in estetska odločitev, ki uram daje simetrijo in enotnost pri postavitvi številk; zato IV in IX beremo kot "ena manj kot pet" (4) in "ena manj kot deset" (9), a je tradicionalna oblika ure pogosto IIII.
Posebnosti in uporaba danes
- Prikaz letnic: na fasadah stavb, spomenikih in v cerkvah so pogosto zapisane rimske številke za letnice gradnje ali posvetitve (npr. MCMXCVII = 1997).
- Zaporedje in naslovi: rimske številke se uporabljajo za označevanje poglavij, pogostih predznakov v knjigah, filmov (npr. Rocky II) in za označevanje monarhov (npr. Henrik VIII).
- Manjka števila nič: rimski sistem nima simbola za nič, kar je razlog, zakaj ni primeren za vse vrste matematičnih operacij brez dodatnih prilagoditev.
- Velika števila: za številke nad 3999 se tradicionalno uporablja nadpis (vinculum) nad simbolom, kar pomeni množitev z 1000 (npr. V̅ = 5000). V sodobnih besedilih se to redko uporablja in pogosto se namesto tega pišejo arabke ali dodajo pojasnila.
Nasveti in pogoste napake
- Ne pišemo npr. IL za 49; pravilno je XLIX (40 + 9).
- V, L in D ne ponavljamo (ne pišemo VV, LL, DD).
- Pri pretvorbi najprej odštejemo največje možno rimsko število, nato nadaljujemo z ostankom (način "greedy" algoritma).
Rimske številke so torej preproste za osnovno razumevanje, a imajo natančna pravila, ki se jih je dobro držati, če želimo napisati ali prebrati datum, ure, poglavja ali druge formalne oznake pravilno in skladno s tradicijo.
Pravilo odštevanja
Obstaja preprosto pravilo, da kadar je isti simbol zapisan štirikrat, ga nadomestimo tako, da ga odštejemo od naslednjega višjega števila (5,50,50,500). Tako se IV zapiše namesto IIII (4), XL namesto XXXX (40) itd. Uporablja se približno od srednjega veka. Običajno se odšteje le eno število, ne pa dve. Tako je 18 običajno XVIII namesto IIXX. Prav tako pravilo o odštevanju velja le za simbol, ki je v zaporedju tik pred njim. To pomeni, da se 99 zapiše XCIX in ne IC.
Posebne vrednosti
Zero
Število nič nima svoje rimske številke. Okoli leta 725 je Beda ali eden od njegovih sodelavcev uporabil črko N, kratico (kratko obliko) besede nihil (latinska beseda za "nič").
Drobci
Tudi Rimljani so uporabljali ulomke. Najpogostejša osnova za ulomke je bila 1/12, ki se v latinščini imenuje uncia (unča).
| Frakcija | Številke | Ime (imenovalnik in rodilnik) | Pomen |
| 1/12 | - | Uncia, unciae | "unča" |
| 2/12 = 1/6 | -- ali : | Sextans, sextantis | "Šesti" |
| 3/12 = 1/4 | --- ali ∴ | Quadrans, quadrantis | "Četrtina" |
| 4/12 = 1/3 | ---- ali ∷ | Triens, trientis | "Tretji" |
| 5/12 | ----- ali ⁙ | Kvinkunx, quincuncis | "Pet unč" (quinque unciae → quincunx) |
| 6/12 = 1/2 | S | Semis, semissis | "Polovica" |
| 7/12 | S- | Septunx, septuncis | "Sedem unč" (septem unciae → septunx) |
| 8/12 = 2/3 | S-- ali S: | Bes, bessis | "Dvakrat" (kot v "dvakrat tretji") |
| 9/12 = 3/4 | S--- ali S∴ | Dodrans, dodrantis | "Manj kot četrtina" (de-quadrans → dodrans) |
| 10/12 = 5/6 | S---- ali S∷ | Dextans, dextantis | "Manj kot šestino" (de-sextans → dextans) |
| 11/12 | S----- ali S⁙ | Deunx, deuncis | "Manj kot unča" (de-uncia → deunx) |
| 12/12 = 1 | I | Kot, assis | "Enota" |
Velike številke
Za velika števila, ki jih ni mogoče prikazati z I, V, X, L, C, D in M, so razviti številčni sistemi.
Apostrophus
Eden od teh sistemov je apostrof, v katerem se D zapiše kot IƆ (500), M pa kot CIƆ (1.000). V tem sistemu dodatni Ɔ pomeni 500, več dodatnih Ɔ pa pomeni 5.000, 50.000 itd.
| Številke | IƆ | CIƆ | CIƆƆ | IƆƆ | CCIƆƆ | CCIƆƆƆƆ | CCIƆƆƆƆƆ | IƆƆƆƆ | CCCIƆƆƆƆ | CCCIƆƆƆƆƆƆ | CCCIƆƆƆƆƆƆƆ | CCCIƆƆƆƆƆƆƆƆ |
| Vrednost | 500 | 1,000 | 1,500 | 5,000 | 10,000 | 10,500 | 15,000 | 50,000 | 100,000 | 100,500 | 105,000 | 150,000 |
Vinculum
Drug sistem je vinkula, pri katerem se V, X, L, C, D in M pomnožijo s 1000 tako, da se jim doda nadčrt.
| Številke | V | X | L | C | D | M |
| Vrednost | 5,000 | 10,000 | 50,000 | 100,000 | 500,000 | 1,000,000 |

Kovanec semis (S).
Uporaba
- V baltskih državah in Rusiji so dnevi v tednu pogosto zapisani z rimskimi številkami, pri čemer I pomeni ponedeljek.
- Pri ročnem pisanju datumov je mesec včasih zapisan z rimsko številko, zlasti pri datumih, zapisanih v zaporedju dan-mesec-leto. Na primer: 26.XI.2014 ali XI.26.2014 = 26. november 2014.
- Ko so objavljeni filmi ali knjige, se lahko leto objave ali leto avtorskih pravic navede z rimsko številko.
- Ko ljudje pišejo o monarhih, papežih, patriarhih ali drugih vodilnih osebnostih, jih včasih štejejo z rimskimi številkami, npr. kraljica Elizabeta II (Anglija), papež Janez Pavel II, papež Benedikt XVI, patriarh Aleksij II (ruska pravoslavna cerkev).
- V Franciji se trimesečja včasih štejejo z rimskimi številkami.
- Na Poljskem se rimske številke uporabljajo za označevanje meseca v datumih in kot kratek način zapisovanja vrstnih številk (npr. VI je 6.).
- Unicode ima kodni blok z imenom Številske oblike, ki vsebuje tudi predstavitve rimskih številk na položajih od U+2160 do U+2188.
Napišite leta
Število je zelo enostavno zapisati kot rimsko številko. Preprosto od števila odštejete največjo možno rimsko številko, kolikorkrat je mogoče. S tem sistemom boste dobili veljavno rimsko številko, vendar pri tem ne boste upoštevali pravila o odštevanju.
| 1 × 1000 | + | 1 × 500 | + | 4 × 100 | + | 1 × 50 | + | 3 × 10 | + | 4 × 1 | = | 1984 |
| M | + | D | + | CCCC | + | L | + | XXX | + | IIII | = | MDCCCCLXXXIIII |
Število iz števnika dobimo enako preprosto, tako da seštejemo vrednosti simbolov.
Na splošno se vrednosti za 5, 50, 500,... ne odštejejo. Enako število z uporabo pravila o odštevanju:
| 1 × 1000 | + | (-1 × 100 + 1 × 1000) | + | 1 × 50 | + | 3 × 10 | + | (-1 × 1 + 1 × 5) | = | 1984 |
| M | + | CM | + | L | + | XXX | + | IV | = | MCMLXXXIV |
Sorodne strani
- Arabske številke
- Grške številke
Vprašanja in odgovori
V: Kakšen številski sistem so uporabljali v starem Rimu?
O: Rimske številke.
V: Katere črke se uporabljajo v rimskem številskem sistemu?
O: Črke iz latinske abecede.
V: Ali so Evropejci po propadu rimskega cesarstva še vedno uporabljali rimske številke?
O: Da, uporabljali.
V: Kdaj so Evropejci zamenjali rimske številke z arabskimi?
O: Od 14. stoletja dalje.
V: Kje so danes včasih vidne rimske številke?
O: Na številčnicah ur.
V: Kako so ure od 1 do 12 zapisane na uri Big Bena?
O: Kot I, II, III, IV, V, VI, VII, VIII, IX, X, XI, XII.
V: Kako se na uri Big Bena bereta številki IV in IX?
O: Kot "ena manj kot 5" (4) in "ena manj kot 10" (9).
Iskati