1000 (M) po gregorijanskem koledarju je bilo zadnje leto 10. stoletja in 1. tisočletja v krščanski dobi, ki se je končalo 31. decembra. Po takratnem julijanskem koledarju je bilo leto 1000 po Kristusu prestopno leto, ki se je začelo na ponedeljek. Po gregorijanskem koledarju (ki takrat še ni bil izumljen) bi bilo to leto navadno leto, ki bi se začelo v sredo.
Koledar
Razlika v tem, ali je leto 1000 prestopno ali ne, izhaja iz različnih pravil za prestopna leta v julijanskem in gregorijanskem koledarju. Julijanski koledar šteje vsako leto, deljivo s 4, kot prestopno, zato je bilo leto 1000 v julijanskem sistemu prestopno. Gregorijanski koledar, ki je bil uveden leta 1582 za izboljšanje usklajenosti z astronomskim letom, pa določa, da so stoletna leta prestopna le, če so deljiva z 400 — zato bi bilo leto 1000 po gregorijanskih pravilih navadno (neprestopno) leto.
Ker se gregorijanski koledar formalno ni uporabljal pred uvedbo leta 1582, govorimo o proleptičnem gregorijanskem koledarju, kadar njegove datume uporabljamo za leta pred tem datumom. Zaradi razlike v obravnavi prestopnih dni se tudi prvi dan leta (dan v tednu) razlikuje med obema sistemoma: v julijanskem zapisu leta 1000 je bila nedelja/ponedeljek (kot je navedeno zgoraj), medtem ko bi po proleptičnem gregorijanskem računanju leto začelo v sredo.
Rimske številke
1000 je v rimskih številkah označeno z M. To leto je eno od sedmih številnih vrednosti, ki jih rimskemu sistemu predstavljajo posamezni osnovni simboli brez kombinacij ali ponavljanj drugih znakov. Ta leta so:
1 AD (I), 5 AD (V), 10 AD (X), 50 AD (L), 100 AD (C), 500 AD (D) in 1000 AD (M).
Rimske številke so bile v antiki in srednjem veku pogosto uporabljane za datiranje dokumentov, napisov in kovancev. Danes se pojavljajo pri označevanju stoletij, poglavij, kraljevskih imen (v nekaterih državah) in v drugih formalnih ali dekorativnih kontekstih.