Seznam bizantinskih cesarjev: Vzhodnorimski vladarji od Konstantina I.
Seznam bizantinskih cesarjev od Konstantina I. — kronološki pregled vladarjev, njihovih nazivov, pomembnih dogodkov in kratkih biografij.
To je seznam cesarjev poznega Vzhodnorimskega cesarstva, ki ga sodobni zgodovinarji imenujejo Bizanc. Ta seznam ne vključuje številnih cesarjev, ki so vladali z nekom drugim.
Naslov vseh cesarjev pred Heraklijem je bil Avgust, vendar so se uporabljali tudi drugi naslovi, kot je Dominus. Po Herakliju se je naziv spremenil v grško Basileus. Ta naslov je včasih pomenil "kralj", "vladar", zdaj pa se je uporabljal namesto naslova Augustus.
Seznam se začne s Konstantinom I. Velikim, prvim krščanskim cesarjem, ki je vladal v Konstantinoplu.
Kratek uvod in namen seznama
Ta razširjen članek pojasnjuje, kateri vladarji so zabeleženi kot cesarji Vzhodnorimskega cesarstva (Bizanca) od časa Konstantina I. naprej, pojasni spremembe naslovov in institucij ter navaja glavne dinastije in pomembne vladarje. Namen je ponuditi jasen pregled, komu zgodovina pripisuje legitimno glavno vladavino v Konstantinoplu oziroma njegovem neposrednem predhodniku.
Kaj pomeni "bizantinski cesar"?
Izraz "bizantinski cesar" je modern izraz za vladarje Vzhodnega dela Rimske države, ki so po delitvi cesarstva ali po padcu Zahodnega rimskega cesarstva ohranili rimsko državno kontinuiteto v Konstantinoplu. Ti vladarji so se pogosto še vedno smatrali za rimske cesarje, čeprav so jih sodobni viri večkrat imenovali s grškimi naslovi. Seznam zajema tiste, ki so bili priznani kot najvišji suvereni v Konstantinoplu — torej glavne, legitimne vladarje — in izključuje številne regionalne ali kratkotrajne usurpatorje ter tiste, ki so delili oblast kot manjše ali soupravljajoče figure.
Glavne spremembe naslovov in pomen
- Avgust: klasični rimski naslov, ki so ga uporabljali cesarji pred 7. stoletjem.
- Dominus: cesarski naslov, ki se je pojavil v pozni antiki in poudarjal suverenost vladarja.
- Basileus: grški izraz, ki je po vladavini Heraklija postal običajen naslov v Bizancu; prevzel je funkcijo naslova Augustus kot uradni naziv.
Glavne dinastije in ključni vladarji (izbor)
Spodaj je pregled pomembnejših dynastij in nekaj izstopajočih cesarjev; seznam ni izčrpen, pač pa poudari najbolj vplivne rodbine in dobe:
- Konstantinova dinastija — začetki z Konstantinom I. (vladal kot enoten cesar od 324), ustanovitelj Konstantinopla (330), prvi kristjani cesar, ki je pomembno spremenil obličje cesarstva.
- Teodozijci — na prelomu 4. in 5. stoletja, zadnji cesar, ki je vladal tako zahodnemu kot vzhodnemu delu (Teodozij I.).
- Justinijanska doba — Justinijan I. (527–565) je znan po pravnih kodifikacijah (Corpus iuris civilis), vojaških prizadevanjih za vrnitev ozemelj in velikih gradbenih projektih (Hagia Sofia).
- Heraklijevci — Heraklije (610–641) je uvedel vojaške in državno-administrativne reforme ter utrdil rabo naslova Basileus.
- Isavrijci in Amorijci — obdobji ikonoklazma in notranjih preizkušenj v 8.–9. stoletju.
- Makedonska dinastija — (9.–11. st.) obdobje relativne stabilnosti in kulturne obnove; med znanimi vladarji je Bazil I. ter Konstantin VII.
- Komneni — (11.–12. st.) obnovili vojaško moč cesarstva; najpomembnejši je Aleksij I. Komnen (1081–1118).
- Angeli in Paleologi — pozna faza: Mihael VIII. Paleolog je leta 1261 obnovil bizantinsko oblast v Konstantinoplu po Latinskem cesarstvu; Konstantin XI. Paleolog umre ob padcu mesta leta 1453, kar pomeni konec cesarstva.
Postopki, koronacija in vladarska legitimnost
Legitimnost cesarja je temeljila na kombinaciji dednega prava, izbire vojaške in politične elite, cerkvene potrditve (koronacija s strani patrijarha Konstantinopla) ter občutka kontinuitete rimskega prava in institucij. Pogosto so bili imenovani ali potrjeni tudi sopoposi ali »soavtorji« (sopreseženi) — ti so lahko kasneje prevzeli glavno vladavino ali ostali kot sekundarni člani oblasti.
Koga seznam izključuje
- Regionalne usurpatorje, ki so imeli le lokalno oblast in niso bili splošno priznani v Konstantinoplu.
- Soposupe ali manj pomembne soupravitelje, ki so formalno delili naslov, a niso bili priznani kot glavni cesarji.
- Zunanji vladarji, ki so v določenih obdobjih upravljali del ozemlja, a niso imeli sedeža ali splošnega legitimnega priznanja v Konstantinoplu.
Viri in nadaljnje branje
Seznam temelji na kombinaciji pisnih virov (kronike, uradni dokumenti), numizmatike (kovanci) in sigillografije (pečati). Ker so viri včasih razhajali, so zgodovinarji sprejeli različne kriterije za vključitev posameznih vladarjev. Če iščete popoln kronološki seznam z datacijami in krajšimi biografijami, je priporočljivo poiskati specializirane zgodovinske preglede ali kataloge cesarskih vladavin.
Opomba: ta članek je razširjena razlaga začetnega besedila in ni izčrpen seznam vseh posameznih cesarjev; namen je pojasniti kontekst, naslove, glavne dinastije in merila za vključitev na seznam.
Konstantinova dinastija (306-363)
1. Konstantin I. (Constantinus Pius Felix Invictus Augustus Pontifex Maximus Pater Patriae Proconsul; 272-337; vladal 306-337) - sin Konstancija Klora
2. Konstancij II (Flavius Iulius Constantius; 317-361; vladal 337-361) - sin Konstantina I.
3. Julijan (Flavius Claudius Iulianus; 331-363; vladal 361-363) - zet Konstantina I., svak in prvi bratranec Konstancija II., vnuk Konstancija I.
Nedinamični
4. Jovijan (Iovianus; 332-364; vladal 363-364) - vojak, obnovil krščanstvo
Valentinijansko-teodozijska dinastija (364-457)
5. Valentinijan I. (Flavius Valentinianus; 321 - 375; vladal 364) - vojak
6. Valens (Flavius Iulius Valens; 328-378; vladal 364-378) - brat Valentinijana I.
7. Gratian (Flavius Gratianus; 359 - 383; vladal 378 - 379) - sin Valentinijana I.
8. Teodozij I. (Flavius Gratianus; 346-395; vladal 379-395) - vojak
9. Arkadij (Flavius Arcadius; 377-408; vladal 395-408) - sin Teodozija I., brat Honorija
10. Teodozij II (Flavius Theodosius; 401-450; vladal 408-450) - Arkadijev sin
11. Pulcherija (Aelia Purcheria; 399 - 453; vladala 408 - 441, 450) - sestra Teodozija II.
12. Marcijan (Flavius Marcianus; 392 - 457; vladal 450 - 457) - vojak; po Teodozijevi smrti se je poročil s Pulcherijo
Dinastija Leonidov (457-518)
13. Leon I. Trakijski (Valerij Leon) (401-474, vladal 457-474) - vojak
14. Leon II (467-474, vladal 474) - vnuk Leona I., Zenonov sin
15. Zenon (425-491, vladal 474-475) - zet Leona I.
16. Bazilišek ( ? - ok. 477, vladal 475-476) - uzurpator; svak Leona I.
· Zenon (vladal 476-491) - obnovljen
17. Anastazij I. (430-518, vladal 491-518) - zet Leona I.
Justinijanova dinastija (518-602)
18. Justin I. (Flavius Iustinius; 450 - 527; vladal 518 - 527)
19. Justinijan I. Veliki (Flavius Petrus Sabbatius Iustinianus; 482-565; vladal 527-565) - nečak in posvojenec Justina I.
20. Justin II (Flavius Iustinius Iunior; 520-578; vladal 565-578) - nečak Justinijana I.
21. Tiberij II Konstantin (Flavius Tiberius Constantinus; 540-582, vladal 574, 578-582) - sprejel ga je Justin II.
22. Mavricij (Flavius Mauricius Tiberius; 539-602, vladal 582-602) - zet Tiberija II.
Nedinamični
23. Fokas (Flavius Fokas; ? - 610; vladal 602 - 610)
Heraklejska dinastija (610-695)
24. Heraklij (575-641, vladal 610-641)
25. Konstantin III (Heraklej Konstantin) (612 - 641, vladal 641) - Heraklejev sin; sovladar s Heraklonom
26. Heraklon (Konstantin Heraklej)(626 - 641?, vladal 641) - Heraklejev sin
27. Konstancij II (Heraklej, pozneje Konstantin, imenovan Bradati) (630-668, vladal 641-668) - sin Konstantina III
28. Mezezius (668-669)
29. Konstantin IV (649-685, vladal 668-685) - sin Konstansa II.
30. Justinijan II. Škrlatni (668-711, vladal 685-695) - sin Konstantina IV.
Nedinastični (695-705)
31. Leontios (vladal 695-698)
32. Tiberij III (vladal 698 - 705)
Dinastija Heraklijanov (705-711)
· Justinijan II. Škrlatni (vladal 705-711)
Nedinastični (711-717)
33. Filipikos Bardanes (vladal 711-713) - armenski vojak
34. Anastazij II ( ? - 721, vladal 713 - 715)
35. Teodozij III (vladal 715-717)
dinastija Isaurijcev (717-802)
36. Leon III Izavrijski (675 - 741, vladal 717 - 741)
37. Konstantin V. Kopronymos (Gnojni) (718-775, vladal 741) - sin Leona III.
38. Artabasdus Ljubitelj ikon (vladal 741 - 743) - zet Leona III.
· Konstantin V. Kopronymos (Gnojni)(vladal 743 - 775)
39. Leon IV. Hazarski (750-780, vladal 775-780) - sin Konstantina V.
40. Konstantin VI Slepi (771-797 ali 805, vladal 780-797) - sin Leona IV.
41. Irena Atenska (755-803, vladala 797-802) - žena Leona IV., mati Konstantina VI.
Nikeforova dinastija (802-813)
42. Nikefor I. ( ? - 811, vladal 802-811)
43. Staurakios ( ? - 812, vladal 811) - sin Nikefora I.
44. Mihael I. Rangabe (vladal 811-813) - zet Nikefora I.
Nedinamični
45. Leon V. Armenski (775-820, vladal 813-820)
Frigijska dinastija (820-867)
46. Mihael II Stammerer ali Amorijan (770-829, vladal 820-829) - zet Konstantina VI.
47. Teofil (813-842, vladal 829-842) - sin Mihaela II.
48. Teodora (vladala 842-855) - žena Teofila
49. Mihael III Pijanec (840-867, vladal 842-867) - Teofilov sin
Makedonska dinastija (867-1056)
50. Bazilij I. Makedonski (811-886, vladal 867-886) - poročen z vdovo Mihaela III.
51. Leon VI. modri (866-912, vladal 886-912)
52. Aleksander (870-913, vladal 912-913) - sin Bazilija I.
53. Konstantin VII Vijoličasti (905-959, vladal 913-959) - sin Leona VI.
54. Romanos I. Lekapenos (870-948, vladal 919-944) - svak Konstantina VII.
55. Roman II. vijoličasti (939-963, vladal 959-963) - sin Konstantina VII.
56. Nikefor II Fokas (912-969, vladal 963-969) - poročen z vdovo Romana II.
57. Janez I. Cimiški (925-976, vladal 969-976) - svak Romana II.
58. Bazilij II., ubijalec Bolgarov (958-1025, vladal 976-1025) - sin Romana II.
59. Konstantin VIII (960-1028, vladal 1025-1028) - sin Romana II.
60. Zoe (ok. 978 - 1050, vladala 1028 - 1050) - hči Konstantina VIII.
61. Romanos III Argyros (968-1034, vladal 1028-1034) - Zoin prvi mož
62. Mihael IV Paflagonski (1010-1041, vladal 1034-1041) - Zoin drugi mož
63. Mihael V. Cankar (1015-1042, vladal 1041-1042) - nečak Mihaela IV., Zoin posvojenec
64. Teodora (980-1056, vladala 1042) - hči Konstantina VIII, soproga Zoe
65. Konstantin IX Monomahos (1000-1055, vladal 1042-1055) - Zoin tretji mož
· Teodora (vladala 1055-1056)
Nedinamični
66. Mihael VI Splošni (vladal 1056-1057) - izbrala ga je Teodora
Dinastija Komnenidov
67. Izak I. Komnenos (ok. 1007-1060, vladal 1057-1059) - vojak
Dinastija Doukid (1059-1081)
68. Konstantin X Doukas (1006-1067, vladal 1059-1067)
69. Mihael VII Doukas Quarter-short (1050-1090, vladal 1067-1078) - sin Konstantina X
70. Roman IV Diogen (1032-1072, vladal 1068-1071) - poročen z vdovo Konstantina X.
71. Nikefor III Botaneiates (1001-1081, vladal 1078-1081)
Dinastija Komnenidov (obnovljena, 1081-1185)
72. Aleksij I. Komnenos (1057-1118, vladal 1081-1118) - nečak Izaka I., poročen z vnukinjo Konstantina X.
73. Janez II Komnenos Lepotni (1087-1143, vladal 1118-1143) - sin Aleksija I.
74. Manuel I. Komnenos Veliki (1118 - 1180, vladal 1143 - 1180) - sin Janeza II.
75. Aleksij II Komnenos (1169-1183, vladal 1180-1183) - sin Manuela I.
76. Andronikos I Komnenos (1118-1185, vladal 1183-1185) - nečak Janeza II; poročen z vdovo Alekseja II.
Dinastija Angelidov (1185-1204)
77. Izak II Angelos (1156-1204, vladal 1185-1195) - pravnuk Aleksija I.
78. Aleksij III Angelos (1153-1211, vladal 1195-1203) - brat Izaka II.
· Izak II Angelos (vladal 1203-1204)
79. Aleksij IV Angelos (1182-1204, vladal 1203-1204) - sin Izaka II.
80. Nikolaos Kanabos (vladal 1204)
81. Aleksij V. Dukaš Košatooblični (1140-1204, vladal 1204) - zet Aleksija III.
Dinastija Laskaridov (v izgnanstvu, Nikejsko cesarstvo, 1204-1261)
82. Konstantin Laskaris (vladal 1204) - uradno ni bil kronan
83. Teodor I. Laskaris (1174-1222, vladal 1204-1222) - zet Aleksija III.
84. Janez III Doukas Vatatzes (1192-1254, vladal 1222-1254) - zet Teodorja I.
85. Teodor II Doukas Laskaris (1221-1258, vladal 1254-1258) - sin Janeza III.
86. Janez IV Doukas Laskaris (1250-1305, vladal 1258-1261) - sin Teodorja II.
Dinastija Palaiologov (obnovljena v Konstantinoplu, 1259-1453)
Približno v tem času so cesarji začeli uporabljati naziv Βασιλευς Βασιλεων Βασιλευων Βασιλευσιν, torej kralj kraljev, ki vlada kraljem. [1]
87. Mihael VIII Palaiologos (1224-1282, vladal 1259-1282) - pravnuk Aleksija III Angelosa
88. Andronikos II Palaiologos starejši (1258-1332, vladal 1282-1328) - sin Mihaela VIII.
89. Andronikos III Palaiologos mlajši (1297 - 1341, vladal 1328 - 1341) - vnuk Andronikosa II
90. Janez V. Palaiologos (1332-1391, vladal 1341-1347) - sin Andronikosa III.
91. Janez VI Kantakouzenos (1295-1383, vladal od 1347 do 1354) - svak Janeza V.
· Janez V. Palaiologos (vladal 1354-1376)
92. Andronikos IV Palaiologos (1348-1385, vladal 1376-1379) - sin Janeza V.
· Janez V. Palaiologos (vladal 1379-1390)
93. Janez VII Palaiologos (1370-1408, vladal 1390) - sin Andronikosa IV.
· Janez V. Palaiologos (vladal 1390-1391)
94. Manuel II Palaiologos (1350-1425, vladal 1391-1425) - sin Janeza V.
· Janez VII Palaiologos (vladal 1399-1402)
95. Janez VIII Palaiologos (1392-1448, vladal 1425-1448) - sin Manuela II.
96. Konstantin XI Palaiologos Dragases (1405-1453, vladal 1449-1453) - sin Manuela II, ni bil kronan v Konstantinoplu
Otomani
Leta 1453 je Mehmed II. zrušil Bizantinsko cesarstvo in si prisvojil naziv kajzarja; njegovi nasledniki so to zahtevo nadaljevali. Za celoten seznam osmanskih sultanov glej Osmani.
Dinastija Palaiologov (v izgnanstvu)
- Tomaž Palaiologos (1409 ali 10 - 1465) - brat Konstantina XI.
- Andrew Palaiologos (1453-1502) - Tomažev sin; leta 1494 je prodal naslove Karlu VIII., preostanek pa v oporoki podelil aragonskemu kralju Ferdinandu II. in kastiljski kraljici Izabeli.
Sorodne strani
Vprašanja in odgovori
V: Kdo so bili cesarji poznega vzhodnorimskega cesarstva?
O: Sodobni zgodovinarji cesarje poznega vzhodnorimskega cesarstva imenujejo Bizantinci.
V: Katere naslove so uporabljali pred Heraklijem?
O: Pred Heraklijem se je uporabljal naslov Avgust, vendar so uporabljali tudi druge naslove, kot je Dominus.
V: V kateri naslov so se preimenovali po Herakliju?
O: Po Herakliju se je naziv spremenil v grški Basileus. Ta naziv je pomenil "kralj", "vladar", vendar se je zdaj uporabljal namesto naziva Augustus.
V: Kdo velja za prvega krščanskega cesarja?
O: Konstantin I. Veliki velja za prvega krščanskega cesarja, ki je vladal v Konstantinoplu.
V: Koliko cesarjev je na tem seznamu?
O: Ta seznam ne vključuje številnih cesarjev, ki so vladali z nekom drugim, zato je težko reči, koliko cesarjev je vključenih v ta seznam.
V: Od kod so vladali ti cesarji?
O: Ti cesarji so vladali iz Konstantinopla.
V: Kaj pomeni Basileus?
O: Basileus pomeni "kralj", "vladar".
Iskati