Dirigiranje

Zgodovina

V 17. stoletju so bili orkestri običajno dovolj majhni, da niso potrebovali dirigenta. Pogosto jih je vodil klaviaturist ali vodilni violinist. Ko so se orkestri povečali in začeli uporabljati več različnih instrumentov, se je uveljavil običaj, da nekdo, ki ni igral nobenega instrumenta, stoji nasproti orkestra kot vodja ali dirigent. Eden prvih dirigentov je bil francoski skladatelj Jean-Baptiste Lully (1632-1687), ki je v skladu z glasbo udarjal po tleh z veliko palico (podobno sprehajalni palici). Nekega dne je s palico udaril tako močno, da mu je šla skozi nogo, in umrl zaradi gangrene.

Dirigiranje, kot ga poznamo danes, je v 19. stoletju postalo normalno. Skladatelj Felix Mendelssohn (1809-1847) je bil znan tudi kot zelo dober dirigent. Nekateri dirigenti v viktorijanskem obdobju so se obnašali tako, kot da bi se želeli pokazati. V približno istem času je Louis Antoine Jullien (1812-1860) je bil francoski dirigent, ki je nosil bele rokavice, ki so mu jih na začetku koncerta podarili na srebrnem pladnju. Oblečen je bil v draga oblačila, njegovi dolgi črni lasje pa so med dirigiranjem valovili vsepovsod. Bil je zelo uspešen, najprej v Franciji, pozneje v Združenem kraljestvu in nato celo v ZDA, kjer je sodeloval s šovmanom P. T. Barnumom. Njegovi koncerti so bili mešanica plesa in "klasične" glasbe, vedno z najboljšimi glasbeniki. Njegovo življenje je bilo tako nenavadno, da je bila objavljena biografija (v francoščini) ([1]).

Britanski dirigent sir Henry Wood (1869-1944), ki je zaslovel kot dirigent festivala Proms, je bil zelo priljubljen človek, ki so ga orkestri in občinstvo spoštovali in ljubili.

Tehnika vodenja

Dirigenti običajno udarjajo z desno roko. Tako lahko z levo roko pokažejo različnim inštrumentom, ko se pojavijo (ko začnejo igrati), in dajejo interpretativne geste, na primer kažejo, kdaj naj igrajo glasneje ali tišje, hitreje ali počasneje. Večina dirigentov ima palico, ki se imenuje "palica". Z njo lahko ljudje v ozadju velikih orkestrov ali zborov lažje vidijo ritem. Drugi dirigenti, na primer tisti, ki vodijo pevce, palice raje ne uporabljajo. Dirigent stoji na majhnem podestu, ki se imenuje tribuna.

Biti dober dirigent ni lahko. Ne gre samo za to, da daješ enakomeren ritem. Dober dirigent mora zelo dobro poznati glasbo, razumeti, kako je skladatelj želel, da glasba zveni, biti sposoben ugotoviti tehnične podrobnosti in znati sodelovati z orkestrom, da bi ustvaril odlično glasbo, ki bi jo vsi želeli poslušati. V veliko pomoč bi bile tudi dobre komunikacijske sposobnosti, vendar nekateri dirigenti na vajah govorijo zelo malo. S svojim načinom dirigiranja dajo vse jasno vedeti.

Znani vodniki

Med najbolj znanimi dirigenti v preteklosti so bili: Furtwängler, Herbert von Karajan, Leopold Stokowski, Georg Solti, John Barbirolli, Otto Klemperer, George Szell in Leonard Bernstein.

Med najbolj znanimi dirigenti danes so: Marin Alsop, Riccardo Chailly, Gustavo Dudamel, Sir Simon Rattle, Andris Nelsons, Valery Gergiev in Bernard Haitink.

Naslovi

Glavni dirigent, ki vodi orkester, je pogosto imenovan "glasbeni direktor". To običajno pomeni, da ima veliko pristojnosti pri organizaciji orkestra, na primer pri izbiri glasbe, ki se bo izvajala na vsakem koncertu, ali pri vabljenju solistov, da nastopijo z orkestrom. Orkestri lahko svojemu dirigentu podelijo častne nazive, kot je "nagrajeni dirigent".

"Gostujoči dirigent" je tisti, ki redno vodi orkester, vendar ni glavni dirigent. Običajno ga glavni dirigent povabi, da občasno vodi nastop. Pomočnik dirigenta je pogosto mladi dirigent, ki pomaga glavnemu dirigentu in dobi priložnost voditi nekatere koncerte. Leonard Bernstein je kot pomočnik dirigenta Newyorške filharmonije zaslovel leta 1953, ko je vodil koncert, ki so ga po radiu CBS prenašali po vsej državi, ne da bi se imel čas pripraviti nanj. Od leta 1958 do 1969 je bil glavni dirigent tega orkestra.