Lunarno društvo (1765–1813): birminghamski klub izumiteljev in znanstvenikov
Lunarno društvo (1765–1813): birminghamski klub izumiteljev in znanstvenikov — zgodba o inovacijah, vplivnih umih, družbenih nemirih in vlogi pri industrijski revoluciji.
Lunarno društvo je bilo pomemben klub v Midlandu v Angliji 18. stoletja. Nastalo kot kombinacija kluba za večerjo in učne družbe, je delovalo kot prostor za izmenjavo idej med industrialci, izumitelji, naravnimi filozofi (zgodnji znanstveniki) ter drugimi intelektualci. Od približno leta 1765 do okoli 1813 so se njegovi člani redno sestajali v Birminghamu in v bližnjih krajih, občasno pa so se srečanja selila k gostiteljem in v posebne prireditvene prostore.
Ime in način sestajanja
Ime društva izhaja iz navade, da so se člani sestajali ob polni luni, kar jim je olajšalo varno vrnitev domov v času, ko je bila ulična razsvetljava redka. Zaradi te navade so se nekoliko šaljivo poimenovali "lunarticks" — besedna igra z besedo lunatiki. Med prizorišči srečanj so bili dom Erazma Darwina v Lichfieldu, dom Matthewa Boultona, Soho House in dvorana Great Barr. Srečanja so običajno vključevala večerjo, neformalno razpravo, demonstracije poskusov in prikaze novih naprav ali izdelkov.
Člani in dejavnosti
Med vodilnimi člani so bili Matthew Boulton, Erasmus Darwin, Thomas Day, Richard Lovell Edgeworth, Samuel Galton mlajši, James Keir, Joseph Priestley, William Small, Jonathan Stokes, James Watt, Josiah Wedgwood, John Whitehurst in William Withering. Ti posamezniki so prihajali iz različnih strok in panog — od industrije in strojništva do kemije, medicine, naturalne filozofije in umetnosti — in so medsebojno vplivali z izmenjavo znanja, eksperimentiranjem in financiranjem projektov.
Društvo ni imelo uradnega seznama članov; njegova organizacija je bila fleksibilna in odprta: pogosto so bili povabljeni gostje ali korespondenti iz drugih krajev. Člani so sodelovali pri prikazih novih strojev, kemijskih poskusih, razpravah o filozofiji znanosti, izboljšavah proizvodnih postopkov in finančni podpori inovacijam.
Prispevek k industrijski revoluciji in razvoju znanosti
Lunarno društvo je imelo pomembno vlogo kot stičišče znanosti in industrije v času industrijske revolucije. Sodelovanje med izumitelji in industrijalci je pospeševalo prehod idej v uporabne tehnologije: znani primer sta partnerja Boulton in James Watt, ki sta skupaj razvila in komercialno uveljavila izboljšan parni stroj. Joseph Priestley je prispeval k razvoju kemije z izolujo plinov, Erasmus Darwin je bil vpliven mislec z idejami o naravnem razvoju, Josiah Wedgwood je uvedel tehnološke in poslovne inovacije v lončarstvu, medtem ko so John Whitehurst in drugi prispevali k izboljšavam v instrumentariju in meritvah. Znanje, pridobljeno in preizkušeno v krogih društva, se je širilo v industrijsko prakso in izobraževanje.
Nemiri leta 1791 in posledice
Klub so močno prizadeli tako imenovani duhovniški nemiri julija 1791, ki so izbruhnili v Birminghamu in se nato razširili. Nekateri člani društva so bili osebno napadeni; Priestleyjeva hiša je bila požgana do tal. Nemiri — pogosto imenovani tudi Priestley riots ali Birmingham riots — so bili usmerjeni proti tistim, ki so jih obdali kot "svobodomiselne" ali drugače misleče, posebej proti disidentom in navideznim privržencem francoske revolucije. Posledice so bile dolgotrajne: nekateri člani so se umaknili, dejavnost društva se je zmanjšala, politično in socialno ozračje pa je postalo bolj zadržano, kar je okrnilo javne, odprte debate in eksperimentalne prakse v regiji.
Zapuščina
Lunarno društvo velja za enega ključnih družbenih in intelektualnih vozlišč zgodnje industrijske dobe. Njegov model povezovanja praktičnih izkušenj in znanstvenega raziskovanja je prispeval k hitrejšemu prenosu idej v industrijske prakse in k rasti znanstvene in tehnične strokovnosti v Veliki Britaniji. Dediščina društva se ohranja v zgodovinopisju znanosti in industrije, v ohranjenih gradivih, muzealnih zbirkah (na primer Soho House) in v literaturi, ki proučuje povezave med znanstveniki, izumitelji in podjetniki v 18. stoletju.
Soho House v Handsworthu v Birminghamu, redni kraj srečanj Lunarnega društva
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je bilo Lunarno društvo?
O: Lunarno društvo je bil pomemben klub v Midlandsu v Angliji 18. stoletja. To je bil klub za večerje in učno društvo, ki so ga sestavljali industrialci, izumitelji, znanstveniki in drugi intelektualci, ki so se med letoma 1765 in 1813 redno sestajali v Birminghamu in drugod.
V: Zakaj se je klub imenoval Lunar?
O: Društvo je dobilo ime, ker se je sestajalo v času polne lune, da bi dodatna svetloba olajšala in povečala varnost na poti domov, saj ni bilo ulične razsvetljave. Člani so se veselo imenovali "lunarticks", kar je besedna igra z besedno zvezo lunatiki.
V: Kdo so bili nekateri vodilni člani?
O: Med vodilnimi člani so bili Matthew Boulton, Erasmus Darwin, Thomas Day, Richard Lovell Edgeworth, Samuel Galton mlajši, James Keir, Joseph Priestley, William Small, Jonathan Stokes, James Watt, Josiah Wedgwood, John Whitehurst in William Withering. Društvo so obiskovali ali si z njim dopisovali tudi drugi veliki možje.
V: Ali je obstajal uradni seznam članov Lunarnega društva?
O: Za Lunarno društvo ni bilo uradnega seznama članov; k sodelovanju je bil lahko povabljen vsakdo. Društvo je imelo prilagodljivo ureditev, ki je ljudem omogočala, da so prihajali in odhajali po lastni volji.
V: Kateri dogodek je pomembno vplival na Lunarno društvo?
O: Na Lunarno društvo so pomembno vplivali Priestlyjevi nemiri julija 1791; nekateri člani so bili osebno napadeni, medtem ko je bila hiša Josepha Priestleyja popolnoma požgana. Vzrok teh nemirov ni povsem jasen, vendar se domneva, da so bili nemiri uperjeni proti svobodomiselcem in drugače mislečim, ki so po njihovem mnenju podpirali ideale francoske revolucije.
V: Kje so potekali sestanki?
O: Srečanja so potekala na različnih lokacijah, med drugim na domu Erazma Darwina v Lichfieldu, na domu Matthewa Boultona v Soho House in v dvorani Great Barr.
Iskati