Basso continuo (generalbas): neprekinjen bas in spremljava v baroku
Basso continuo je oblika glasbene spremljave, ki se je najbolj uveljavila v baroku. Ime dobesedno pomeni "neprekinjen bas" in označuje kombinacijo basovske linije ter harmonske spremljave, ki zagotavlja temelje za melodijo in teksturo skladbe.
Basso continuo, včasih imenovan le "continuo", je izvajal ansambel ali posameznik, ki je zagotavljal akordično spremljavo; običajno gre za glasbilo s tipkami ali strunsko glasbilo, kot je lutnja, skupaj z drugim basovskim instrumentom, na primer violončelo, violončelo ali fagot. Instrument s tipkami je bil najpogosteje čembalo, lahko pa tudi orgle, na primer manjši prenosni (portativni) instrument. V določenih zasedbah je lahko continuo izvajala samo lutnja ali teorbo, v drugih pa so sodelovali še kontrabas ali viola da gamba.
Kako deluje
Skladatelj je pogosto zapisal le basovsko linijo (notno basovjo), ki jo je igrala leva roka na tipkah ali jo je podvojil basovski inštrument. Pod basovimi notami so bile pogosto dodane številke — t. i. figuralni bas — ki so nakazovale, katere intervale nad basom naj igralec tvori, torej katere akorde ali oblike harmonske spremljave uporabiti. Te številke niso bile natančen – kompletni – zapis vseh glasov, temveč smernice; izvajalec je improviziral glede na slog, register in sprejemljivo glasbeno prakso.
Običajni instrumenti in njihova vloga
- Čembalo, orgle, klavir: glavna akordična opora; igralec z tipkami je realiziral figuralni bas in zapolnil harmonijo.
- Lutnja, teorbo, arpa: plastično harmonsko zadoščajoče glasbilo, ki lahko igra tako akorde kot bas.
- Violoncello, fagot, kontrabas, viola da gamba: basovski inštrumenti, ki pogosto podvajajo basovsko linijo in s tem utrjujejo fundament.
Zapisovanje, terminologija in izvajalska praksa
Figuralni bas (v angleščini "figured bass" ali "thoroughbass") je specifičen način notacije, kjer skladatelj zapiše bas in ob njem številke, ki označujejo intervale nad basom. Če številk ni, pričakujejo, da izkušeni izvajalec ustvari primerno harmonijo glede na kontekst. Realizacija continuo spremljave je zahtevala dobršno mero improvizacije, občutek za glasbeno slogovno obdobje in razumevanje glasbenih pravil, npr. glasbenega vodenja glasov, okrasov in dinamike.
Vloga v baroku in v repertoarju
Basso continuo je bil v baroku osrednji gradnik skoraj vsake zvrsti: v operi (recitativi), kantatah, oratorijih, koncertih (zlasti v koncertu grosso) in komornih delih. Primeri: Monteverdi je uporabljal continuo v zgodnjih opernih praksah, Bach in Händel pa sta ga podrobno izkoristila v svojih cerkvenih in instrumentalnih delih. Posebne oblike, kot je basso ostinato ali ground bass (ponavljajoči se bas), so bile osnova za številna baročna dela (npr. Purcellova "Dido's Lament").
Po baroku in sodobna praksa
Po sredini 18. stoletja je raba continuo počasi upadala, vendar je v poznem baroku in zgodnjem klasicizmu še vedno prisotna v raznih oblikah. V sodobnih nastopih, zlasti v praksah zgodovinsko informirane interpretacije, se continuo znova intenzivno uporablja; izvajalci raziskujejo zgodovinske instrumente, opise izvajalskih praks in avtentične realizacije figuralnega basa. Pri sodobnih urejenih izdajah se včasih uporablja tudi preprostejša notacija ali akordne oznake za pianistično spremljavo.
Zaključek
Basso continuo ni le tehnični način zapisa, ampak celostna izvajalska praksa, ki zahteva improvizacijsko spretnost, razumevanje harmonskih pravil in senzibilnost za slog obdobja. Njegova vloga v baroku je bila temeljna — ustvarjal je harmonski in ritmični okvir, ki je omogočal razvoj melodije, solojev in dialogov v glasbi tega časa.
Primer figuralnega basa: zapisan je le basovski part (leva roka) s figurami. Akordi v desni roki prikazujejo, kako bi se to lahko igralo. Številke podajajo intervale od basovske note navzgor. Če figure ni, je akord 5 3 (navadna triada).
Primeri
· Claudio Monteverdi:
Di misera, regina od
Il ritorno d'Ulisse in patria
· C. P. E. Bach: Sonata za flavto in b. c. B-mol Wq. 125
· J. B. Lully:
Lully: Air des Espagnoles iz
Le Bourgeois Gentilhomme
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je basso continuo?
O: Basso continuo je oblika glasbene spremljave, ki se je uporabljala v obdobju baroka in je zagotavljala neprekinjen bas.
V: Kateri instrumenti so se uporabljali za basso continuo?
O: Basso continuo je igral instrument, ki je zagotavljal akordično spremljavo, na primer instrument s tipkami ali godala, kot je lutnja, skupaj z drugim basovskim instrumentom, na primer violončelom, violonom ali fagotom.
V: Kateri je bil običajni instrument s tipkami, ki se je uporabljal za basso continuo?
O: Za basso continuo se je običajno uporabljal čembalo, lahko pa tudi orgle, na primer majhen portativni instrument.
V: Ali so skladatelji za basso continuo napisali vse note za klaviaturista?
O: Ne, ni bilo običajno, da bi skladatelji za basso continuo napisali vse note za klaviaturista. Običajno je skladatelj napisal le basovsko linijo, ki jo je igrala leva roka in podvojila drugi basovski inštrument.
V: Kaj je skladatelj navedel v basso continuo?
O: Skladatelj je v basso continuo s številkami pod glasbo nakazal, kakšna naj bo harmonija (kateri akordi naj se igrajo).
V: Kaj pomeni "continuo"?
O: "Continuo" je drugo ime za basso continuo, kar pomeni neprekinjen bas.
V: V katerem obdobju se je basso continuo pogosto uporabljal?
O: Basso continuo se je pogosto uporabljal v obdobju baroka.
