Pitagora — grški matematik, ustanovitelj pitagorejcev in Pitagorov izrek

Pitagora iz Samosa je bil slavni grški matematik in ne filozof (ok. 570 - ok. 495 pr. n. št.). Tradicionalno mu pripisujejo dokaz dokazu Pitagorovega izreka, ki govori o pravokotnih trikotnikih, vendar so mnogi sodobni zgodovinarji poudarili, da je bila ta stvaritev bolj delo njegove družine mislecev — pitagorejcev — kot izključno njegovega avtorstva. Pitagora je ustanovil skupino mislecev, ki so postali znani kot pitagorejci; ti so števila častili kot temelj sveta in pogosto živeli v strogi, skoraj redovni skupnosti podobno menihom. Njegov nauk je imel pomemben vpliv na Platona in s tem na poznejšo zahodno filozofsko tradicijo.

Življenje in potovanja

Pitagora se je rodil na Samosu, majhnem otoku ob zahodni obali Male Azije. O njegovem življenju obstaja veliko legend in malo zanesljivih podatkov. Po eni različici je kot mlad moški potoval v Egipt in Babilon, kjer naj bi se seznanil z računi, glasbenimi razmerji in religioznimi praksami, ki so vplivale na njegovo kasnejše učenje. Zaradi nesoglasij z lokalno oblastjo ali zaradi iskanja primernejšega okolja je odšel na južno italijansko obalo in se naselil v Krotone, kjer je ustanovil svojo zvezo sledilcev — nekakšen kult oziroma zasebno redovno skupnost.

Ustanovitev pitagorejske skupnosti

Pitagorejci so živeli po strogo določenih pravilih. Veljalo je skupno premoženje, članom je bila prepovedana zasebna lastnina; mnogi so se izogibali mesu in bili vegetarijanci. Skupnost je bila organizirana z notranjo disciplino, pritrjevanjem na skrivnostne nauke in občasno tajnostjo učenja, zato je pogosto težko ločiti, katera dela ali odkritja so bila Pitagorina osebna in katera delo njegove šole. Nekateri viri omenjajo, da je Pitagora med prvimi uporabil izraz filozofija za tiste, ki ljubijo modrost.

Doprinosi matematiki, glasbi in astronomiji

Pitagora in njegova šola so pomembno vplivali na različna področja:

• Matematika: Pitagorejci so preučevali števila kot temeljno realnost — raziskovali so lastnosti parnih in neparnih števil, figurativne številke (kot so trikotna in kvadratna) ter iskanje zakonitosti v številskih razmerjih. Medtem ko je Pitagorov izrek tesno povezan z njegovo šolo, so podobne geometrijske rezultate poznali tudi stare civilizacije, npr. Babilonci.
• Glasbena teorija: Pitagorejci so pokazali, da so prijetna glasbena razmerja preprosta števila (npr. razmerje strun 2:1, 3:2, 4:3) in na ta način povezali aritmetiko z harmonijo. To odkritje je imelo velik vpliv na poznejšo teorijo glasbe in akustiko.
• Astronomija: pitagorejci so prispevali k idejam o urejenosti neba in pojmovanju kosmosa kot harmoničnega sistema, kar je vplivalo na kasnejše modeliranje planetarnih gibanj.

Verska učenja in prepričanja

Za pitagorejce je bila religija prepletena z matematiko in življenjskim slogom. Nč je bilo bolj znano kot njihova čast do števila — sveti sta bila tudi koncept tetraktisa, iz katerega izhaja slavni simbol in prastaro števec: prisegali so z "1+2+3+4" (kar je enako 10). Verjeli so, da je duša nesmrtna in gre skozi cikel ponovnih rojstev, dokler ne doseže očistitve; duše so lahko prebivale v živalskem ali rastlinskem svetu, kar je pogojevalo moralne in etične obveznosti do živih bitij.

Nekateri spori in miti

Pitagorina skupnost je bila zaradi strogih pravil in vpliva v mestni politiki včasih tarča nasprotovanj. Obstajajo poročila o uporu proti pitagorejcem v Krotone, ki naj bi končal z razpršenjem skupnosti, požigom zbirališč in smrtmi nekaterih članov; Pitagora naj bi po teh dogajanjih umrl v izgnanstvu. Prav tako obstajajo pripovedi o notranji kazni do tistih, ki so razkrili skrivnosti skupnosti — znana je zgodba o učencu Hipasusu, ki naj bi odkril obstojevanje iracionalnih količin, kar naj bi nasprotovalo pitagorejski ideji, da so vse količine izrazljive z razmerji celih števil. Takšne zgodbe je treba razumeti previdno: mnoge so legendarne in jih zgodovinski viri podpirajo le delno.

Zapuščina

Pitagorin vpliv je velik in večplasten: od geometrije (Pitagorov izrek), prek teorije zvočnih razmerij v glasbi, do filozofskih zamisli o številih, duši in urejenem vesolju. Njegova šola je postavila temelje za poznejše matematične raziskave, vplivala je na Platona in je pomemben vzvod v zgodovini zahodne misli. Zaradi skrivnostne narave pitagorejskih zapiskov in prakse ostaja več vprašanj odprtih, kar ohranja zanimanje zgodovinarjev in filozofov še danes.

Pitagorov izrek

Pitagora je najbolj znan po svojem izreku o pravokotnih trikotnikih. Rekel je, da je dolžina najdaljše stranice pravokotnega trikotnika, imenovane hipotenuza (C), na kvadrat enaka vsoti drugih stranic na kvadrat. Tako se je rodilo a² + b² = c². Za Pitagorov izrek obstaja veliko različnih dokazov.

Vprašanja in odgovori

V: Kdo je bil Pitagora?

V: Kaj je Pitagorov izrek?

V: Katero skupino je ustanovil Pitagora?

V: Kako je vplival na Platona?

V: Katere njegove teorije se uporabljajo še danes?

V: Kje se je rodil?

Išči po črki