Rachel Corrie: ameriška mirovna aktivistka, umrla v Gazi (2003)

Rachel Aliene Corrie (10. april 1979, Olympia, Washington - 16. marec 2003, Rafa) je bila ameriška aktivistka za človekove pravice, mirovna aktivistka in članica Mednarodnega solidarnostnega gibanja (ISM), ki jo je med protestom proti uničevanju palestinskih domov v Gazi do smrti zdrobil oklepni buldožer Izraelskih obrambnih sil. Očividci so povedali, da je izraelski vojak, ki je upravljal buldožer, namerno povozil Corriejevo, izraelska vlada pa trdi, da je šlo za nesrečo.

Njenemu življenju so se poklonili v več delih, med drugim v igri Moje ime je Rachel Corrie, kantati The Skies are Weeping in več kot 30 pesmih. Njeni zbrani spisi so izšli leta 2008 pod naslovom Let Me Stand Alone (Pustite me pri miru) in odpirajo "okno v zorenje mlade ženske, ki si je prizadevala narediti svet boljši". Za nadaljevanje njenega dela je bila ustanovljena Fundacija Rachel Corrie za mir in pravičnost.

Primerjali so jo z Anno Frank.

Življenje in aktivizem

Rachel Corrie je odraščala v Olympia v zvezni državi Washington. Študirala je na The Evergreen State College, kjer je bila aktivna v prostovoljnih in mirovnih projektih. Interes za vprašanja človekovih pravic in mednarodne solidarnosti jo je pripeljal v Bližnji vzhod, kjer se je pridružila Mednarodnemu solidarnostnemu gibanju (ISM). V Gazo je odpotovala kot del skupine prostovoljcev, ki so dokumentirali in protestirali proti rušenju palestinskih domov in drugim ukrepom, ki jih je izvajala izraelska vojska.

Dogodki v Rafahu in različna pričanja

16. marca 2003 je bila Rachel Corrie udeležena pri protestu v mestu Rafa na južnem robu Gaze, kjer so izraelske sile izvajale rušitve zgradb. Očividci in sopotniki so trdili, da je Corrie stala pred hišo, da bi preprečila delo buldožerja, in da jo je voznik buldožerja po kratkotrajni interakciji povozil. Po pričevanjih prisotnih je bilo dejanje namerno; priče so opisovale, da so upali, da bodo s svojim telesom ustavili rušenje.

Izraelski vojaki in uradni predstavniki so navedli, da je šlo za nesrečno nesrečo. Trdili so, da je voznik zaradi omejene vidljivosti (oklepni buldožer D9 ima visoko kabino in ščiti) Corrie ni videl in da ni šlo za namerno dejanje. Uradne izjave so poudarjale tudi, da je bila operacija izvedena kot del vojaške akcije in da so bili na terenu varnostni razlogi za uporabo težke mehanizacije.

Preiskave in sodni postopki

Po incidentu so izraelske oblasti izvedle vojaško preiskavo, ki je dogodek opredelila kot nesrečo. Družina Corrie je odločno zahtevala podrobno preiskavo ter vložila tožbo zoper izraelsko državo zaradi odgovornosti za smrt njihove hčerke. Leta kasneje je potekal civilni postopek pred izraelskim sodiščem.

V sodnih postopkih so izraelska sodišča na koncu presodila, da država ni odgovorna za smrt Corrie in da vojak oziroma voznik buldožerja ni bil kriv, ker po njihovem ni mogel videti mladega protestnika. Družina in številni opazovalci so bila z izidi preiskav ter sodb nezadovoljni in so opozarjali na pomanjkljivosti v preiskavah in na omejitve odgovornosti v vojnih razmerah. Primer je sprožil vprašanja o protokolih pri upravljanju težke mehanizacije v poseljenih območjih in o varovanju civilistov, ki protestirajo proti vojaškim ukrepom.

Dediščina, kulturni odzivi in spori

Rachel Corrie je po smrti postala simbol mirovnega aktivizma za mnoge ljudi po svetu. Njeno življenje in pisma so bili uporabljeni v različnih umetniških delih in javnih razpravah:

• Drama Moje ime je Rachel Corrie, ki je nastala na podlagi njenih zapiskov in pisem, je bila uprizorjena v številnih mestih in je vzbudila tako podporo kot tudi polemike.
• Napisana dela so bila zbrana v knjigi Let Me Stand Alone, ki bralcem nudi vpogled v njene poglede, motive in osebno zorenje.
• Različni glasbeni in umetniški projekti, vključno s kantato The Skies are Weeping in več pesmimi, so prispevali k njenemu mednarodnemu spominu.

Obrazložitev njenega pomena je raznolika: za nekatere je bila pogumna mlada mirovna aktivistka, ki je tvegala življenje v imenu solidarnosti z ranljivimi, za druge je primer spornih in nevarnih pristopov k aktivizmu v konfliktnih območjih. Debata okoli njenega primera odraža širše razprave o izraelsko-palestinskem sporu, o vlogi tujih aktivistov in o tem, kako se obravnavajo incidenti v vojnih razmerah.

Fundacija in spomini

Po njeni smrti so bili ustvarjeni spomeni in iniciative za ohranjanje njenega dela. Med njimi je Fundacija Rachel Corrie za mir in pravičnost, ki deluje na področju izobraževanja, človekovih pravic in podpore skupnostim, ki jih prizadenejo konflikti. Njene besede in dejanja so opisovali kot navdih za druge, ki se zavzemajo za nenasilno odpornost.

Primer Rachel Corrie ostaja pomemben in sporen primerek, ki je vzbudil mednarodno pozornost, vplival na javne razprave in inspiriral številne kulturne ter humanitarne pobude. Primerjava z Anno Frank, ki se je pojavljala v medijih in med podporniki, poudarja način, kako se posamezni življenjski zgledi mladih, ki jih prizadene konflikt, v javnosti simbolno uporabljajo — vendar so takšne primerjave tudi predmet kritik in vprašanj o primerljivosti zgodovinskih in političnih okoliščin.

Vprašanja in odgovori

V: Kdo je bila Rachel Corrie?

V: Kako je umrla Rachel Corrie?

V: Kdo je trdil, da je bila smrt Rachel Corrie nesreča?

V: Kaj so o smrti Rachel Corrie povedale očividke?

V: Kako se je Rachel Corrie poklonila?

V: Pod kakšnim naslovom so bili objavljeni zbrani spisi Rachel Corrie?

V: Katera organizacija je bila ustanovljena za nadaljevanje dela Rachel Corrie?

Išči po črki