Ana Frank: biografija in dnevnik – življenje v holokavstu
Annelies Marie Frank (12. junij 1929 v Frankfurtu na Majni - februar 1945 v Bergen-Belsnu) je ena najbolj znanih Judinj, ki so umrle v holokavstu. Njen dnevnik velja za klasiko vojne literature in je danes ena najbolj branih knjig. O njem je bilo posnetih več gledaliških iger in filmov.
Rojstvo, družina in preselitev
Ana se je rodila v Frankfurtu na Majni v Weimarski Nemčiji. Njen oče Otto Frank je bil trgovec, mati Edith pa je skrbela za dom. Imela je starejšo sestro Margot. Družina je bila judovskega izvora, vendar se je večina Ane mladih let odvijala izven Nemčije: leta 1933, ko so v Nemčiji zaostrili razmere pod nacisti, se je družina Frank preselila v Amsterdam na Nizozemskem, kjer je Otto odprl poslovne prostore.
Prilagoditve, odvzem državljanstva in razmere med vojno
Do leta 1941 je bila Ana uradno obravnavana kot Nemka. Zaradi rasističnih zakonov nacistične Nemčije pa je izgubila državljanstvo. Z okupacijo Nizozemske leta 1940 so se razmere za judovsko prebivalstvo hitro poslabšale: Juda so omejevali pri delu, izobraževanju in javnem življenju, postopoma pa so uvajali tudi obvezne oznake, prepovedi in prisilne deportacije.
Skrivanje v "skritih prostorih"
Družina Frank se je julija 1942 odločila za skrivanje, potem ko se je preganjanje Judov okrepilo. Skriti so se v nekaterih skrivnih prostorih pisarniške stavbe njenega očeta Otta Franka — prostoru, ki je postal znan kot "skriti prostor" ali v nizozemščini Achterhuis. V teh prostorih, ki so bili dostopni z diskretnimi vhodnimi točkami znotraj poslovnih prostorov, so živeli skupaj z drugo družino in nekaj sodelavci; življenje je bilo omejeno, tiho in polno strahu pred odkritjem. Za komunikacijo, dnevne navade in delo so morali upoštevati stroge tišinske in varnostne ukrepe.
Arest, deportacija in smrt
Po približno dveh letih skrivanja so vse osebe v skritem prostoru takoj po izdaji aretirali in odpeljali v zapor, nato pa v koncentracijska taborišča. Najprej so jih poslali v taborišče Westerbork in nato naprej v Auschwitz. Anne in njeno sestro Margot so pozneje prepeljali v koncentracijsko taborišče Bergen-Belsen. Tam sta februarja 1945 umrli za tifusom. Otto Frank je bil edini iz družine, ki je preživel.
Dnevnik, njegovo nastajanje in izid
Ana je dnevnik dobila za svoj 13. rojstni dan. V njem je vodila zapiske od 12. junija 1942 do 1. avgusta 1944, ko je bilo obdobje skrivanja že blizu konca. Pisala je iskreno o vsakdanjem življenju, strahovih, upanjih, odnosih z družinskimi člani in sovsožitju z drugimi, pa tudi o svojih mislih o svobodi, identiteti in prihodnosti. V dnevniku se pogosto obrača na namišljeno prijateljico "Kitty", kar mu daje intimen in pripovedni značaj.
Po vojni se je Otto Frank vrnil v Amsterdam in ugotovil, da je bil Anin dnevnik shranjen. Leta 1947 je pomagal natisniti njegovo različico. Dnevnik je bil preveden iz nizozemščine in prvič natisnjen v angleščini leta 1952 pod naslovom The Diary of a Young Girl. Kasneje so bile objavljene tudi bolj celovite in kritične izdaje z neobjavljenimi zapiski in popravljanimi deli. Dnevnik je bil preveden v več kot 70 jezikov in prodan v milijonih izvodov po vsem svetu.
Pomen in zapuščina
Anne Frank je postala simbol žrtev holokavsta in hkrati glas mladostne perspektive, ki je presenetljivo zrelo razmišljala o svetu okoli sebe. Njen dnevnik se pogosto uporablja v izobraževanju kot osebna izpoved o posledicah sovraštva, diskriminacije in vojne. Njena zgodba opominja na pomen strpnosti, človekovih pravic in spomina na pretekle grozote, da se ne bi ponovile.
Na mestu, kjer je stala pisarna Otta Franka in skrivni prostori, danes stoji hiša-muzej, ki privablja obiskovalce iz celega sveta. Delo so uprizarjali v gledališčih in filmu, nastopale so različne interpretacije njenega dnevnika, kar še povečuje njegov doseg in vpliv.
Kontroverznosti in potrditve
Po objavi so se pojavile tudi polemike glede izvirnosti in uredniških posegov v dnevnik. Sčasoma so forenzične preiskave in strokovne ocene potrdile avtentičnost Anneinih zapiskov kot njenega rokopisa. Različne izdaje današnjemu bralcu omogočajo vpogled v izvirno besedilo ter v kasnejše uredniške odločitve, kar prispeva k razumevanju zgodbe v zgodovinskem in literarnem kontekstu.
Anneina zgodba ostaja močan opomin na človeško trpljenje v času vojne, hkrati pa tudi na upanje, ki ga lahko ohranja posameznikova beseda. Njena zapuščina živi naprej v knjigah, muzejih, filmih in izobraževalnih programih po vsem svetu.
Zgodnje življenje
Ana Frank se je rodila 12. junija 1929 v Frankfurtu v Nemčiji. Bila je druga hči Otta Franka (1889-1980), nemškega poslovneža, in Edith Frank-Holländer (1900-45). Njena starejša sestra je bila Margot Frank (1926-1945). Frankovi so bili Judje in so živeli s številnimi judovskimi in nežidovskimi državljani. Anne in Margot sta odraščali s katoliškimi, protestantskimi in judovskimi prijatelji. Družina Frank se ni držala vseh judovskih običajev. Edith Frank je bila zelo verna, čeprav je njenega moža bolj zanimal študij. Imel je veliko knjižnico in oba starša sta otroke spodbujala k branju.
13. marca 1933 so v Frankfurtu potekale volitve, na katerih je zmagala nacistična stranka Adolfa Hitlerja. Antisemitizem se je začel pojavljati skoraj takoj. Franki so se bali, kaj bi se jim lahko zgodilo, če bi ostali v Nemčiji. Zato je Edith z otroki še istega leta odšla v Aachen. Tam so živeli pri Edithini materi Rosi Holländer. Otto je ostal v Frankfurtu, a ko je dobil ponudbo za ustanovitev podjetja v Amsterdamu, se je preselil tja, da bi začel poslovati in si našel prostor za življenje z družino. Frankovi so bili vključeni med 300.000 Judov, ki so med letoma 1933 in 1939 pobegnili iz Nemčije.
Otto Frank je začel delati v tovarni Opekta. Podjetje Opteka je prodajalo pektin. Otto Frank je našel stanovanje na trgu Merwedeplein v Amsterdamu. Februarja 1934 so Edith in otroci prispeli v Amsterdam, Anne in Margot pa sta začeli hoditi v šolo. Margot je hodila v javno šolo, Anne pa v šolo Montessori. Margot je uživala v matematiki, Anne pa je raje brala in pisala. Njena prijateljica Hanneli Goslar se je pozneje spominjala, da je Anne že od malih nog pogosto pisala, čeprav je poskušala skriti, kaj je napisala, in o tem ni rada govorila. Margot in Anne sta bili zelo različni osebnosti. Margot je bila vljudna, tiha in premišljena, Anne pa pogumna, energična in prijazna.
Leta 1938 je Otto Frank ustanovil drugo podjetje, Pectacon. Podjetje Pectacon je prodajalo zelišča, soli in mešanice začimb, ki so se uporabljale za izdelavo klobas. Hermann van Pels je v podjetju Pectacon delal kot pomočnik za začimbe. Bil je judovski mesar. Leta 1939 je Edithina mati prišla živeti k Frankovim. Pri njih je ostala do svoje smrti januarja 1942.
Maja 1940 je Nemčija napadla Nizozemsko. Vlada je začela škodovati Judom, saj je sprejela pravila in zakone o njihovi svobodi. Sestri Frank sta se dobro učili in imeli veliko prijateljev. Toda zaradi novega zakona, po katerem so judovski otroci lahko obiskovali le judovsko šolo, sta se preselili v judovsko šolo. Podjetja, v katerih je delal Otto Frank, so mu še vedno dajala nekaj denarja, vendar so postala revnejša. To ni bilo dovolj za preživljanje družine.
Pred skrivanjem
Za svoj 13. rojstni dan 12. junija 1942 je Anne Frank dobila knjigo, ki jo je nekaj dni prej pokazala očetu. Pravzaprav je bila to knjiga za avtograme z rdeče-belim platnom in majhno ključavnico na sprednji strani, vendar se je Anne odločila, da jo bo uporabljala kot dnevnik. Skoraj takoj je začela pisati vanjo. Večina njenih prvih zapisov se nanaša na običajne dele njenega življenja, vendar je pisala tudi o nekaterih drugih stvareh.
Julija 1942 je Zentralstelle für jüdische Auswanderung (Centralni urad za judovsko izseljevanje) ukazal, naj Margot Frank pripeljejo v delovno taborišče. Otto Frank je svoji družini povedal, da se bodo skrili v prostorih nad in za mestom, kjer je delalo njegovo podjetje na ulici Prinsengracht. Prinsengracht je bila ulica ob enem od amsterdamskih kanalov, kjer jim bodo pomagali nekateri njegovi najbolj zaupanja vredni zaposleni. Zaradi obvestila Margot sta se preselila nekaj tednov prej, kot sta pričakovala.
Skrivanje
Anin oče Otto Frank se je bal, da bodo nacisti našli njega in njegovo družino, ki jo je moral zaščititi, zato se je pogovarjal z nekaterimi ljudmi, ki so delali v njegovem podjetju. Med njimi je bila mlada ženska, stara približno 33 let, ki ji je bilo ime Miep Gies. Povedal ji je, da potrebuje pomoč - zgornje nadstropje svojega podjetja bo spremenil v skrivno skrivališče zase in za svojo družino, imenovano "Skrivna priloga". Miep in drugi bi jim morali pomagati ohranjati skrivnost in jim prinašati hrano. V skrivnem skrivališču so se skrivali celi dve leti, ne da bi jih nacisti odkrili. Ana Frank je v Frankfurtu pustila vse svoje drugo premoženje.
Miep je privolil v pomoč. Leta 1942 se je družina Frank skupaj z Van Pelsi (in njunim sinom Petrom) ter zobozdravnikom Fritzem Pfefferjem preselila v tajno prilogo, ki so jo pripravili. Tam so nameravali ostati do konca vojne. Upali so, da se bo vojna kmalu končala, vendar se ni. V skrivališču sta preživela približno dve leti in pol, nikoli nista mogla na sonce. Čez dan je morala biti družina zelo tiho, saj se je spodaj še vedno delalo in vsi delavci niso vedeli, da se družina Frank skriva v zgornjem delu stavbe.
Nekaj mesecev pred skrivanjem Frankovih je Ana za rojstni dan dobila dnevnik. Dnevnik je poimenovala Kitty in vanj pisala o vsem, kar se je dogajalo njej in njeni družini. Anne je bila le mlado dekle, a je znala lepo pisati. Pisala je o vseh stvareh, o katerih razmišljajo mlada dekleta - o tem, kako se razume s prijatelji in starši, o fantih (precej o Petru), o svojem življenju in čustvih. Čez nekaj časa je imela Anne eno močno željo, želela je postati pisateljica. Upala je, da bo napisala knjigo, ki bi jo vsi brali.
V isti stavbi se je skrivalo 78 družin, kar je bilo skupaj 700 ljudi.
Po dveh letih je prišel tat, ki ni odnesel veliko, po približno dveh letih in pol skrivanja, malo pred koncem vojne, pa so ga ujeli in v zameno, da ne bi šel v zapor ali na smrt, je nacistom povedal, da se skriva judovska družina Frankovih. Nacistični vojaki so prišli v skrivno skrivališče Frankovih. Frankove in druge so poslali v koncentracijsko taborišče. Miep Gies je našla Annin dnevnik in ga pospravila v predal. Želela ga je ohraniti na varnem do konca vojne. Upala je, da se bo Anne vrnila in da ji bo lahko vrnila dnevnik.
Vendar se to ni zgodilo. Anin oče Otto Frank je preživel vojno in se vrnil v Amsterdam. Upal je, da je preživela tudi njegova družina, vendar ni bilo tako. Izmed celotne družine je preživel le on. Njegovo ženo so ubili v Auschwitzu. Anne in njena starejša sestra Margot sta umrli v koncentracijskem taborišču Bergen-Belsen zaradi tifusa, bolezni - le mesec dni preden so zavezniške sile osvobodile taborišče. Ko je prišel ven, je našel Annin dnevnik in ga objavil.
Stanovanjski blok na Merwedepleinu, v katerem je družina Frank živela od leta 1934 do 1942
Dnevnik
Ob koncu druge svetovne vojne je Miep Gies Ottu Franku izročila Annin dnevnik in sveženj zapiskov. Otto Frank se je nato odločil, da bo objavil njen dnevnik in jo tako počastil.
Miep Gies je bila z Ottom Frankom, ko je prejel pismo, v katerem mu je pisalo, da sta njegovi hčeri mrtvi. Zdaj je vedela, da se Anne ne bo nikoli vrnila po svoj dnevnik. Šla je v predal, kjer je bil shranjen dnevnik, in ga dala Ottu Franku. Dnevnik so brali ljudje, ki so bili Anne blizu. Ottu Franku so rekli, da ga mora objaviti. Anne si je želela postati slavna pisateljica. Zdaj bi ljudje lahko prebrali njeno knjigo in izvedeli, kako težko je bilo Judom med vojno, in o čudovitih ljudeh, ki so jim pomagali.
Otto je dal natisniti Anin dnevnik. Postal je ena najbolj branih knjig na svetu. Natisnjena je bila v več kot 60 jezikih, ljudje po vsem svetu pa so brali in uživali v tej resnični zgodbi. Danes si lahko za vstopnino ogledate hišo v Amsterdamu, v kateri se je med vojno skrivala Anne Frank in njena družina. Ogledate si lahko tudi dnevnik, ki ga je pisala.
Kopija dnevnika Ane Frank, ki je na ogled v Centru Ane Frank v Berlinu v Nemčiji.
Vprašanja in odgovori
V: Kdo je bila Anne Frank?
O: Ana Frank je bila judovsko dekle, ki je med drugo svetovno vojno živela v Amsterdamu. Najbolj znana je po svojem dnevniku, ki je bil preveden v številne jezike in je danes ena najbolj branih knjig.
V: Kdaj in kje se je rodila?
O: Anne Frank se je rodila 12. junija 1929 v Frankfurtu v Nemčiji.
V: Kako je nacistična okupacija vplivala na življenje Frankovih?
O: Nacistična okupacija Nizozemske je omejila svobodo Judov, vključno z zakoni, ki so judovskim otrokom dovoljevali obiskovanje le judovskih šol. Zaradi tega so se morali Frankovi preseliti v drugo šolo, poleg tega pa so postali revnejši, saj podjetja Otta Franka niso mogla dati dovolj denarja za preživljanje družine.
V: Kakšni sta bili Anne in Margot?
O: Margot je bila vljudna, tiha in premišljena, Anne pa pogumna, energična in prijazna. Anne je od zgodnjega otroštva rada brala in pisala, vendar je skušala pisanje skrivati pred drugimi.
V: Kaj se je zgodilo po dveh letih skrivanja?
O: Po dveh letih skrivanja v skrivnih sobah v pisarni Otta Franka so ju izdali in odpeljali v koncentracijsko taborišče. Anne in njeno sestro Margot so pozneje odpeljali v koncentracijsko taborišče Bergen-Belsen, kjer sta februarja 1945 umrli zaradi tifusa.
V: Kako je Otto Frank izvedel za dnevnik svoje hčerke?
O: Ko je Otto preživel vojno, se je vrnil v Amsterdam, kjer je izvedel, da je dnevnik njegove hčerke rešil nekdo, ki jima je med vojno pomagal pri skrivanju. Nato je leta 1947 pomagal natisniti različico dnevnika, ki je leta 1952, ko je bil natisnjen v angleščini, postal znan po vsem svetu kot The Diary of a Young Girl.
