Michael Praetorius: nemški skladatelj in glasbeni teoretik (1571–1621)
Michael Praetorius (rojen 15. februarja 1571 v Creuzburgu an der Werra pri Eisenachu; umrl 15. februarja 1621 v Wolfenbüttelu) je bil nemški skladatelj, organist in glasbeni teoretik. Šteje se med najpomembnejše ustvarjalce prehoda iz renesanse v zgodnji barok; njegov obsežen opus zajema cerkveno in svetno glasbo, harmonične obdelave himn in številna dela za inštrumentalne sestave. Velik del njegove glasbe izhaja iz tradicije himn protestantske cerkve, hkrati pa je bil izrazit poznavalec izvajalske prakse in inštrumentarija svojega časa.
Življenje
O datumu njegovega rojstva niso popolnoma enotna zgodovinska pričevanja, a običajno navajajo leto 1571. Rodil se je v obdobju, ko je bila Nemčija razdeljena z verskimi in političnimi spori; njegov oče je bil prepričan luteran, kar je družini v preteklosti prinašalo tudi izgubo služb zaradi verskih stališč. Zdi se, da je Praetorius obiskoval latinsko šolo (Lateinschule) v Torgauu, kjer se je učil glasbe pri Michaelu Voigtu. Po opravljeni šolski izobrazbi ni več redno prejemal glasbenega izobraževanja, temveč se je usmeril tudi v študij bogoslovja; obiskoval je univerzo v Frankfurtu na Odri, kjer je diplomiral iz bogoslovja.
Po univerzi je Praetorius dobil zaposlitev na dvoru Brunswick-Wolfenbüttel, kjer je služil kot organist in kasneje kot pomemben glasbeni delavec dvorne kapele; tam je sčasoma tudi dobro napredoval in pridobil ugled ter solidno plačilo. Leta 1603 se je poročil in imel dva sinova. Čeprav je dolga leta delal v Wolfenbüttelu, je veliko potoval in deloval tudi v Dresdnu, kjer se je srečal z Heinrichom Schützem, in v Magdeburgu, kjer je spoznal Samuela Scheidta. Njegovo zdravje se je v zadnjih letih poslabšalo, verjetno kot posledica napornega dela; ob smrti je bil znan po velikodušnosti in je del premoženja zapustil revnim.
Umetniško delo in značilnosti
Praetorius je bil izredno plodovit avtor, ki je pisal polifonijo, koralne obdelave, motete, psalme, pa tudi inštrumentalne plese in raznovrstne svete skladbe. Bil je most med renesančno tehnično izpeljavo in novimi baročnimi slogovnimi možnostmi. V svojih delih je pogosto uporabljal raznolike zasedbe — od enoglasnih koralnih uglasbitvah do obsežnih večglasnih zborov in instrumentacij za različne kombinacije glasbil.
Poleg skladanja je Praetorius pomemben kot teoretik in dokumentalist; v svojih delih je natančno opisal takratna glasbila, notacijo in izvajalske prakse, kar je poznejšim zgodovinarjem in izvajalcem omogočilo boljše razumevanje zgodnje baročne glasbene prakse.
Najpomembnejša dela
- Syntagma Musicum — obsežno teorijsko in praktično delo o glasbi, inštrumentih, notaciji in izvajalskih praksah; velja za enega najpomembnejših virov za zgodnjo 17. stoletje.
- Terpsichore — zbirka plesnih skladb (plesne suite), pomembna za razvoj inštrumentalne glasbe in za poznavanje plesnih oblik tistega časa.
- Številne koralne uglasbitve, moteti in cerkvene skladbe — veliko Praetoriuseve glasbe temelji na protestantskih himnah, ki jih je pogosto obogatil z bogato harmonijo in polifonijo.
Vpliv in zapuščina
Praetoriusov pomen izvira tako iz njegove skladateljske raznolikosti kot iz teoretičnih spisov, ki so ohranili dragocene informacije o zgodnjem baroku. Njegove obravnave himn, opis instrumentov in navodila za izvajanje so vplivali na kasnejše skladatelje in izvajalske prakse v severni Evropi. Danes ga cenijo tako zgodovinarji glasbe kot izvajalci zgodnje glasbe — njegova dela se pogosto izvajajo in snemajo, Syntagma Musicum pa ostaja ključni vir za rekonstruiranje in razumevanje glasbene prakse 17. stoletja.
Čeprav je o njegovem zasebnem življenju razmeroma malo dokumentov, ostaja Michael Praetorius figura velikega pomena za razvoj protestantske cerkvene glasbe in za prehod iz renesančne v zgodnobaročno estetiko.
Michael Praetorius.
Njegova glasba
Praetorius je napisal zelo veliko glasbe. Velik del je bil izgubljen. Napisal je zbirko francoskih plesov Terpsichore za majhno skupino instrumentov. To so zelo vesele skladbe in so danes zelo priljubljene. Veliko njegove glasbe temelji na protestantskih himnah, napisanih za bogoslužje v luteranski cerkvi. Rad je pisal glasbo, pri kateri se dve skupini pevcev ali instrumentalistov izmenjujeta (izmenično pojeta/igrata). Njegova glasba za zbor, med katero je veliko motetov, kaže, da je bil eden najboljših skladateljev svojega časa. Rad je pisal glasbo za dva, tri ali štiri zbore (vsi so peli različne dele). Melodija je bila v zgornjem delu, tako da se je zbor lahko pridružil.
Njegova teorija deluje
Praetorius je napisal knjigo o glasbeni teoriji z naslovom Syntagma Musicum. Prvi del govori o verski glasbi. Za nas je danes zelo zanimiv, saj nam veliko pove o tem, kako je Martin Luter želel spremeniti glasbo pri cerkvenih obredih. V drugem delu je opisal glasbila tistega časa. Tretji del govori o glasbenih oblikah: to je vključevalo razprave o stvareh, kot so notni zapis (način zapisovanja glasbe), transpozicija (glasba), solmizacija in kako pisati za velike zbore. Napisati je nameraval četrti del, v katerem je želel razpravljati o tehniki glasbenega skladanja, vendar je umrl, preden ga je lahko napisal.
Vprašanja in odgovori
V: Kdo je bil Michael Praetorius?
O: Michael Praetorius je bil nemški skladatelj, organist in glasbeni teoretik. Bil je eden najpomembnejših skladateljev svojega časa in je napisal veliko različnih vrst glasbe. Veliko njegove glasbe temelji na himnah protestantske cerkve.
V: Kaj je znano o datumu njegovega rojstva?
O: O datumu njegovega rojstva nismo povsem prepričani, vendar naj bi se rodil 15. februarja 1571.
V: Kakšno izobrazbo je imel Pretorij?
O: Praetorius je obiskoval latinsko šolo (Lateinschule) v Torgauu, kjer ga je Michael Voigt učil glasbo. Nato je obiskoval univerzo v Frankfurtu na Odri, kjer je diplomiral iz bogoslovja.
V: Kakšno službo je opravljal po študiju?
O: Po univerzi se je Praetorius zaposlil kot organist pri vojvodi Brunswick-Wolfenbüttelu in kmalu zaslužil dobro plačo.
V: Ali se je poročil in imel otroke?
O: Da, Praetorius se je poročil leta 1603 in imel dva sinova.
V: Kje drugje je delal poleg Wolfenbüttelja?
O: Poleg Wolfenbüttelja je Praetorius veliko delal tudi v Dresdnu, kjer je spoznal Heinricha Schütza, in v Magdeburgu, kjer je spoznal Samuela Scheidta.
V: Zakaj je bilo njegovo zdravje v tem obdobju morda slabo?
O: Morda je bilo njegovo zdravje slabo zaradi dolgoletnega napornega dela brez odmora ali dopusta za počitek ali sprostitev.
