Transpozicijski instrument
Transpozicijski instrument je glasbeni instrument, ki ne igra not, za katere bi si lahko mislili, da jih bo igral. Vendar se vse note razlikujejo od pravih not za isti glasbeni interval. Tako bo pesem, ki jo boste zaigrali na transpozicijski instrument, zvenela znano, vendar zaigrana v drugačni tonaliteti. To je zato, ker je transpozicijski instrument uglašen nad ali pod tem, kar bi bile običajne note, in vedno nad ali pod tem za enako število not na lestvici. Običajne note se imenujejo "koncertna višina". Večina netranspozicijskih instrumentov, kot so klavirji, je uglašena za igranje v tonaliteti C.
Pri pisanju notnega zapisa za transpozicijski inštrument ali pri poučevanju igranja not se celoten niz not zapiše in opiše kot note, ki so premaknjene za več poltonov navzgor ali navzdol. Na primer: ob igranju note, ki se imenuje "C", na klarinetu B, se na klavirju pojavi nota, ki se imenuje "B♭". Vsi transpozicijski instrumenti, kot sta "rog v F" ali "alt saksofon v E♭", pomenijo F in E♭ v običajnih notah ("koncertni ton"). Note "C", zapisane in zaigrane na rog v F, bodo zvenele kot "F", iste note "C", zapisane za alt saksofon v E♭, pa bodo zvenele kot "E♭".
Lesna pihala, zlasti kljunaste flavte in klarineti, so transpozicijski instrumenti. Saksofoni in večina pihalnih instrumentov so transpozicijski instrumenti.
Zgodovinski zapis
Uporaba transponiranega zapisa (zapisovanje not višje ali nižje, kot so v resnici) se je verjetno začela s počasnim spreminjanjem načina izdelave instrumentov. Ko je Mozart še živel, je obstajal "klarinet v C", ki pa ga je pozneje nadomestil večji in bogatejši "klarinet v B♭". Nič se ni spremenilo, kako morajo igralci klarineta premikati prste. To je igralcem pomagalo pri prehodu s starejšega na novejši instrument. Morda bi se učenci sodobnega instrumenta v B♭ lahko ponovno naučili, kako uporabljati prste, da bi lahko igrali z običajnimi notami. Vendar bi bilo treba vso zapisano glasbo transponirati nazaj v "koncertno višino".
Naravne harmonske vrste in barvo zvoka
Instrumenti, kot so rogovi in lesna pihala, imajo naravno harmonsko vrsto, zato je v določenih tonih lažje in glasneje igrati. Na to ne smemo pozabiti, ko pišemo glasbo za ta glasbila. Poleg tega je te instrumente mogoče igrati uglašeno le v določenih tonih, saj se pojavlja težava, imenovana "enakomerna temperamentnost". Kateri toni bodo delovali, je odvisno od tega, za kateri ton je bil instrument uglašen.
S transpozicijskimi instrumenti lahko piščali igrajo v različnih tonih. Prsti lahko ostanejo nespremenjene. Z uporabo različnih velikosti instrumentov se spreminjajo le ključ, v katerem je glasba napisana, note, ki se ujemajo s tem ključem, in barva (kako zveni nota, ne le v katerem ključu je). Cor anglais je kot oboa, vendar za kvinto nižji (pet tonov lestvice. Zapisan C zveni kot F). Vsak oboist lahko igra cor anglais, če bere notni zapis in igra z običajnimi oboističnimi prsti. Zvenel bo samodejno za kvinto nižje. Primerjajte to z godali, ki niso transpozicijski instrumenti. Na descantni kljunasti flavti je nota, ki jo zaigramo s tremi prsti leve roke (1-2-3-0-0-0-0), G. Za igranje G na visoki (altni) kljunasti flavti je prstometrični postopek 1-2-3-1-2-3. Na začetku je to lahko zmedeno, vendar se lahko igralci z vajo navadijo na menjavanje med različnimi velikostmi flavt.
Profesionalni klarinetisti bodo potrebovali dva klarineta: klarinet B in klarinet A. Nekatera ohišja za klarinet so narejena za oba inštrumenta. Nekateri klarinetisti igrajo tudi bas klarinet. Ta je prav tako v barvi B, vendar zveni oktavo nižje od običajnega klarineta v barvi B. Obstaja tudi Es klarinet, ki zveni za manjšo terco višje od zapisanega.
Saksofoni se glede na velikost transponirajo v različne tonalitete. Pihala so na voljo v več različnih ključih. Vedno je pomembno, da igralec pride na vajo ali koncert s pravim instrumentom. Igralci pihal pogosto postanejo vešči transponiranja. To pomeni, da če je njihova glasba napisana v napačni tonaliteti za instrument, na katerega igrajo, jo lahko še vedno zaigrajo v pravi tonaliteti.
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je transpozicijski instrument?
O: Transpozicijski instrument je glasbeni instrument, ki ne igra not, za katere morda mislite, da jih bo zaigral, vendar se vse note razlikujejo od pravih not za isti glasbeni interval.
V: Zakaj pesem, ki se igra na transpozicijski instrument, zveni znano, vendar se igra v drugačni tonaliteti?
O: Pesem, ki se igra na transpozicijski instrument, zveni znano, vendar se igra v drugačni tonaliteti, ker je transpozicijski instrument uglašen višje ali nižje od običajnih not, vedno višje ali nižje za enako število not na lestvici.
V: Kako se imenujejo običajne note?
O: Običajne note se imenujejo "koncertna višina".
V: V kakšnem ključu je uglašena večina netranspozicijskih instrumentov?
O: Večina netranspozicijskih instrumentov, kot so klavirji, je uglašena v tonu C.
V: Kako je napisana ali opisana glasba za transpozicijski instrument?
O: Pri pisanju glasbe za transpozicijski instrument se celoten niz not zapiše in opiše kot note, ki so premaknjene za več poltonov navzgor ali navzdol.
V: Katera nota nastane na klavirju, ko klarinet zaigra noto, ki se imenuje "C"?
O: Ko b-sobni klarinet zaigra noto, ki se imenuje "C", se na klavirju pojavi nota, ki se imenuje "B♭".
V: Kateri so primeri transponiranja instrumentov?
O: Lesna pihala, zlasti kljunaste flavte in klarineti, so transpozicijski instrumenti. Saksofoni in večina pihalnih instrumentov so transpozicijski instrumenti. Primera posebnih transpozicijskih instrumentov sta "rog v F" in "alt saksofon v E♭", kar pomeni F in E♭ v običajnih notah ("koncertni ton").
