Pasijon po Mateju – Bachovo največje zborovsko delo (Matthäuspassion)
Pasijon po Mateju (nemško Matthäuspassion, BWV 244) je ena najambicioznejših in najpomembnejših del glasbene literature. Gre za glasbeno-pedagoško in čustveno bogato skladbo Johanna Sebastiana Bacha, ki z besedilom prenaša pripoved o Jezusovi smrti na križu, kot je opisana v 26. in 27. poglavju Knjige svetega Mateja v Svetem pismu. Delo je napisano za zbor, solistične glasove in orkester; zbor in orkester sta razdeljena na dva neodvisna sklopa — Zbor 1 in Zbor 2 ter Orkester 1 in Orkester 2 — kar omogoča dramatična dialogiziranja in bogato zvočno plastenje.
Izvor in prva izvedba
Pasijon po Mateju je bil sestavljen v času Bachovega službovanja v Leipzigu in je bil verjetno prvič izveden na veliki petek v začetku 1727 (Bach ga je v naslednjih letih tudi večkrat prirejal in dopolnjeval). Besedilo združuje dobesedne odlomke iz evangelija z liturgičnimi in pesniškimi komentarji pesnika, znanega kot Picander (pravim imenom Christian Friedrich Henrici). Delo je bilo prvotno mišljeno kot del bogoslužnega obreda, a zaradi svoje obsežnosti je že od začetka presegalo običajne cerkvene okvire.
Zasedba in struktura
Delo vključuje:
- solistične partije: Evangelist (tenor), ki v recitativih pripoveduje dogodek; Christus (baryton/bas), ki poje Jezusove replike; ter različne arije za soprano, alt, tenor in bas;
- velike zborovske prizore, med njimi dramatične turba ( množične) scene, ki predstavljajo množico;
- zborale — preproste, štiriglasne himne, ki delujejo kot komentar in verska meditacija;
- baročni orkester s kontinuom, vključujoč flavte, oboe, strune in specifične solistične instrumente (npr. oboi d'amore, viola da gamba pri nekaterih arijah), ki barvno in izrazno poudarjajo posamezne prizore.
Delo je razdeljeno na dve veliki polovici, ki ju je v cerkvenem okviru ločil pridiga. Celotna izvedba traja običajno približno 2,5–3,5 ure, odvisno od interpretacije in nabora ponovitev.
Besedilo in glasbeni slog
Besede so deloma vzete neposredno iz Svetega pisma in deloma iz pesniških komentarjev Picandra. Bach prepleta evangelične recitative z arijami, ki odražajo notranja čustva in verske premišljevalne momente, ter z zborali, ki delujejo kot udeležba skupnosti. Glasbeno delo izstopa po bogati kontrapunktiki, dramatični rabi dveh zborov in orkestra ter izjemno premišljenih ariosnih ter koralnih obdelavah. Bach pogosto uporablja glasbene motive in orkestralne barve, da poudari pomen besed — na primer disonance in padec v basu za trenutke trpljenja ali tiho solo inštrumentacijo pri intimnih, premišljevalnih arijah.
Pomen in zgodovina izvajanja
Čeprav so tudi drugi skladatelji napisali dela z naslovom Pasijon po Mateju (med njimi najbolj znan Heinrich Schütz), je Bachov Pasijon po Mateju po mnenju mnogih glasbenikov največje zborovsko delo, kar jih je kdajkoli napisano. Njegova kompleksnost, emocionalna globina in teološka razsežnost so močno vplivali na poznejšo zborovsko prakso in interpretacijo verske glasbe.
V 19. stoletju je delo doživelo pomemben preporod; velikan Felix Mendelssohn ga je deloma ponovno naredil znano širši javnosti s slavnimi izvedbami, ki so pripomogle k Bachovemu renesansu in današnji stalni udeležbi Pasijona po Mateju v koncertnih programih ter tudi občasno v cerkvenih bogoslužjih. Danes ga pogosto izvajajo tako zgodovinsko informirane zasedbe kot moderni veliki orkestri in zbori; sicer pa je izvedba zahtevna glede zasedbe, intenzitete in interpretativnega pristopa.
Vpliv in nadaljnja dela
Med drugimi velikimi Bachovimi zborovskimi deli sta Janezov pasijon in maša v h-molu, ki prav tako predstavljata vrhove cerkvene in koncertne literature. Pasijon po Mateju ostaja referenčna točka za razumevanje Bachove teološke glasbenosti, zmožnosti zvočnega dramatiziranja in umetniške globine, ki presega čisto liturgično funkcijo.
Bach okoli leta 1750
Zgodovina
Tradicija petja zgodbe o Jezusovem trpljenju med velikim tednom (teden pred veliko nočjo) sega več sto let nazaj, v čas, ko je duhovnik zgodbo pel, namesto da bi jo govoril. Kasneje se je razvila tradicija, da je zgodbo prepeval pevski zbor. V obdobju baroka se je razvil pasijonski oratorij. Bachov Pasijon po Mateju, napisan leta 1727, je najbolj znano delo te tradicije. Verjetno je bil prvič izveden na veliki petek (11. aprila) 1727 v Thomaskirche v Leipzigu, kjer je bil Bach kapelnik. Do leta 1736 je v skladbo vnesel nekaj sprememb in jo ponovno izvedel 30. marca 1736. Nato je bila skoraj povsem pozabljena, vse do dolgo po Bachovi smrti. Večina ljudi je pozabila tudi na Bachovo glasbo na splošno. Leta 1829 je skladatelj Felix Mendelssohn odkril glasbo Matejevega pasijona in se odločil, da bo v Berlinu izvedel njegovo kratko različico. Takoj je postala izjemno priljubljena med občinstvom in od takrat naprej je Bach ostal priznan kot eden največjih skladateljev.
Glasba
Besede Bachovega Matejevega pasijona so deloma povzete neposredno iz Svetega pisma (poglavja 26-27 po Mateju), deloma pa si jih je izmislil pesnik Picander. Besede iz Svetega pisma so uporabljene za pripovedovanje osnovne zgodbe. Na recitativ (glasba v ritmu govora) jih poje tenorski solist, ki je znan kot evangelist (Matej je bil "evangelist", ker je oznanjal Jezusovo sporočilo). Besede, ki jih je izrekel Jezus, poje baritonski ali basovski solist. Evangelista spremlja continuo (orgle in violončelo, kontrabas ali fagot). Jezusa spremljajo godala.
Med deli recitativov so arije, ki jih poje eden od štirih solistov: sopran, alt, tenor in bas. Arije imajo pogosto uvodni del, imenovan "arioso", ki je v glasbenem slogu nekaj med recitativom in arijo. Arije spremlja orkester, pri čemer pogosto en instrument igra pomemben solo. Besede ariosa in arije komentirajo dogajanje v zgodbi in opisujejo, kaj se dogaja v glavah ljudi.
Zbor, razdeljen na dva dela ("dvojni zbor"), zapoje nekaj delov, v katerih predstavlja množico ljudi v zgodbi. Nekateri od teh delov, kot je uvodni, so precej dolgi, drugi pa zelo kratki. V nekaterih od teh delov je vokalni solist, zbor pa komentira, o čem poje solist. Poleg glavnega zbora je tu še manjši zbor, ki med prvim stavkom na glasbo poje zborovsko melodijo (to se imenuje "ripieno"). Včasih se za to uporablja fantovski zbor.
Nekaj je tudi zborovskih pesmi, ki jih poje celoten zbor. Ti so podobni himnični melodiji. V Bachovem času bi se jim verjetno pridružili tudi verniki, saj so bili to zbori, ki so jih pogosto peli pri cerkvenih obredih.
Med nekaterimi zborovskimi deli so zelo majhni odseki za solistični glas. Ti predstavljajo eno osebo iz množice. Lahko jih pojejo solisti iz zbora. Tako so poleg Jezusa tudi majhni deli za Juda, Petra, dva visoka duhovnika, Poncija Pilata, Pilatovo ženo, dve priči in dve ancilli (služkinji). Te majhne vloge lahko pojejo različni solisti, v nekaterih izvedbah pa lahko en solist (po možnosti tisti, ki poje tudi arije) prevzame več teh vlog.
V izročilu teh glasbenih pasijonov vstajenje sploh ni omenjeno. Zgodba se konča s solzami zbora, ko je bil Jezus usmrčen.
Orkester sestavljajo godala (violine, viole, violončela in kontrabasi), orgle (po ene za vsak zbor), dve flavti, dve oboi in fagot. Orkester I igra z zborom I, orkester II pa z zborom II. Obstajajo tudi nekateri dodatni instrumenti: dve flavti, tri različne vrste oboe in viola da gamba.
Bachov Pasijon po Mateju traja skoraj tri ure in pol, če ga izvajamo brez skrajšanj. Razdeljen je na dva dela. Med vsakim delom je običajno dolg odmor, da se glasbeniki in občinstvo lahko okrepčajo, preden se okrepčani vrnejo za drugi del.
Matejev pasijon in Janezov pasijon sta zelo veliki deli. Po značaju sta si različna. Janezov pasijon je zelo dramatičen, uživamo v dramatičnosti zgodbe. Matejev pasijon je bolj nežen in premišljen, čeprav ima tudi nekaj dramatičnih trenutkov.
Vprašanja in odgovori
V: Kdo je napisal Pasijon po svetem Mateju?
O: Pasijon po Mateju je napisal Johann Sebastian Bach.
V: Kakšna je zgodba v Pasijonu po Mateju?
O: Matejev pasijon pripoveduje zgodbo o Jezusovi smrti na križu, kot je zapisana v Knjigi svetega Mateja v Svetem pismu.
V: Kakšna vrsta glasbene kompozicije je Pasijon svetega Mateja?
O: Matejev pasijon je glasbena kompozicija za zbor, solo glasove in orkester.
V: Kako sta zbor in orkester razdeljena v Pasijonu po Mateju?
O: Zbor in orkester sta razdeljena na dva dela: Zbor 1 in Zbor 2 ter Orkester 1 in Orkester 2.
V: Od kod so vzete besede v Pasijonu po Mateju?
O: Besede v Pasijonu po Mateju so iz Svetega pisma in od pesnika Picandra.
V: Kdo je še napisal dela z naslovom Pasijon svetega Mateja?
O: Tudi drugi skladatelji, med njimi Heinrich Schütz, so napisali dela z naslovom Pasijon po Mateju.
V: Kaj je po mnenju mnogih glasbenikov največje zborovsko delo, ki je bilo kdajkoli napisano?
O: Številni glasbeniki menijo, da je Bachov Matejev pasijon poleg Janezovega pasijona in maše v h-molu največje zborovsko delo, kar jih je bilo kdaj napisanih.
