Leto 1700: koledarji, prestopni dnevi in bitka pri Narvi
Ta članek govori o letu 1700. Za glasbeno video oddajo glej 1700 (TV serija).
30. november: bitka pri Narvi (glej spodaj).
1700 (MDCC) je bilo običajno koledarsko leto po gregorijanskem štetju in prestopno leto po julijanskem štetju. Po gregorijanskem koledarju se je leto začelo na petek, po julijanskem pa na ponedeljek. Leta 1700 štejejo kot 1700. leto skupne dobe (CE) in letnice (AD), 700. leto 2. tisočletja, 100. in zadnje leto 17. stoletja ter 1. leto desetletja 1700.
Razlike med koledarji in prestopni dnevi
Razlika med julijanskim in gregorijanskim koledarjem se je v tem obdobju spremenila zaradi drugačnega pravila za prestopna leta. Julijanski koledar obravnava vsako leto, deljivo s 4, kot prestopno, medtem ko gregorijanski koledar od drugih stoletnih let (npr. 1700, 1800, 1900) ne naredi prestopnega, razen če so deljiva s 400 (npr. 1600, 2000). Zaradi tega je bila na začetku leta 1700 razlika med gregorijanskim in julijanskim koledarjem 10 dni. Ker je julijanski koledar imel prestopni dan leta 1700, se je razlika povečala na 11 dni (in je ta razlika ostala do leta 1800, ko se je spet spremenila).
Posledica tega je, da sta se datuma med koledarjema razlike izvajala tako, da je na primer 30. november 1700 po julijanskem štetju ustrezal 10. decembru 1700 po gregorijanskem štetju. Takšna neskladja so pogosto povzročala zmedo pri kronistih, diplomatskih spisih in obravnavi zgodovinskih dogodkov.
Švedska koledarska sprememba (poskusni švedski koledar)
Švedska je poskušala postopno preiti z julijanskega na gregorijanski koledar tako, da bi v obdobju 1700–1740 izpuščala prestopne dni (na štiri leta en prestopni dan manj), namesto da bi naenkrat izbrisala 10 dni. Prvi korak tega načrta je bil izpuščanje prestopnega dne leta 1700: po 28. februarju 1700 Švedska ni dodala 29. februarja in je nadaljevala z 1. marcem. Zaradi tega je bil švedski koledar v tem obdobju glede na julijanski za en dan vnaprej, glede na gregorijanski pa za nekaj dni zaostajal — praktično je bil vmesna različica, ki je trajala do leta 1712.
Ker pa Švedska kasneje zaradi vojne in administrativnih težav ni nadaljevala z izpuščanjem prestopnih dni, je bila situacija zmedena. Leta 1712 so se odločili vrniti na julijanski koledar in so to storili tako, da so dodali dodatni dan — 30. februar 1712 — s čimer so izničevali poskusni koledar. Šele leta 1753 je Švedska uradno prešla na gregorijanski koledar z izbrisom 11 dni.
Bitka pri Narvi (30. november 1700)
Bitka pri Narvi je bila ena prvih velikih spopadov Velike severne vojne (1700–1721). Potekala je 30. novembra 1700 po julijanskem koledarju (10. decembra 1700 po gregorijanskem). Srečala sta se švedska vojska pod vodstvom kralja Karla XII. in ruska vojska, ki jo je vodil car Peter I. Veliki.
- Švedi so bili bistveno manjših številk (ocene okoli 10.000–12.000 mož), medtem ko so Rusi imeli veliko nove in hitro nabavljeno vojsko (ocene pogosto navajajo 30.000–40.000 mož).
- Karl XII. je izkoristil slabo opremljenost in disciplinarno razdrobljenost ruskih sil ter močan veter in vremenske razmere; napad švedske vojske je bil hiter in odločen.
- Rezultat bitke je bila odločilna zmaga Švedske, pri kateri so Rusi utrpeli velike izgube in izgubili znaten del topništva in opreme. Švedska zmaga je potrdila začasno premoč Švedske v Baltskem morju na začetku vojne.
- Vendar ta zmaga ni dokončno odločila vojne: Rusija se je reorganizirala, modernizirala vojsko in postopoma krepila svoje zmogljivosti, kar je na dolgi rok pripeljalo do ruskih zmag (najbolj znana je bitka pri Poltavi leta 1709).
Vpliv na mednarodno dokumentacijo in zgodovinopisje
Razlike med koledarji in poskusi prehodov (kot švedski) so povzročili zmedo pri kronologiji dogodkov. Viri iz različnih držav v istem letu lahko navajajo različne datume za iste dogodke — zato sodobni zgodovinarji pogosto navajajo oba datuma (stari stil O.S. = julijanski in novi stil N.S. = gregorijanski) ali jasno označijo, kateri koledar uporabljajo. To je še posebej pomembno pri proučevanju začetka Velike severne vojne in drugih mednarodnih dogodkov iz zgodnjega 18. stoletja.
Če želite, lahko dodam natančnejše številčne ocene sil in izgub pri bitki pri Narvi, več podrobnosti o taktičnih potezah ali izvornih virih in kronikah iz leta 1700.
Dogodki
- 1. januar - Rusija prvič začne uporabljati zahodne številke za svoj koledar.
Vprašanja in odgovori
V: Kakšno leto je bilo 1700?
O: Leto 1700 je bilo izjemno navadno leto, ki se je začelo na petek po gregorijanskem koledarju, in prestopno leto, ki se je začelo na ponedeljek po julijanskem koledarju.
V: Katera so nekatera poimenovanja leta 1700?
O: Nekatere oznake za leto 1700 vključujejo 1700. leto skupnega veka (CE) in Anno Domini (AD), 700. leto 2. tisočletja, 100. in zadnje leto 17. stoletja ter 1. leto desetletja 1700.
V: Kakšna je razlika med julijanskim in gregorijanskim koledarjem?
O: Na začetku leta 1700 je bil gregorijanski koledar 10 dni pred julijanskim. Od 1. marca (19. februarja po našem štetju), ko je julijanski koledar priznal prestopni dan, gregorijanski pa ne, je julijanski koledar zaostajal še za en dan, tako da je razlika do 28. februarja (17. februarja po našem štetju) leta 1800 znašala 11 dni.
V: Kdaj je švedski koledar prešel z julijanskega na gregorijanski?
O: Na Švedskem se je leto začelo po julijanskem koledarju in tako je ostalo do 28. februarja. Nato je bil s preskokom prestopnega dne uveden švedski koledar, ki je omogočil, da je 28. februarju sledil 1. marec, tako da je celotno leto potekalo po enakem vzorcu kot navadno leto, ki se začne na ponedeljek. Ta koledar, ki za gregorijanskim zaostaja deset dni, za julijanskim pa en dan, je veljal do leta 1712.
V: Kakšen je pomen 1. marca (19. februarja) v koledarskih sistemih?
O: 1. marec (19. februar) je v koledarskih sistemih pomemben, ker je bil to datum, ko je julijanski koledar priznal prestopni dan, gregorijanski pa ne, zaradi česar je julijanski koledar za en dan bolj zaostal za gregorijanskim.
V: Kako dolgo je bil julijanski koledar v uporabi po letu 1700?
O: Julijanski koledar se je lokalno uporabljal do leta 1923, čeprav je večina evropskih držav v 16. stoletju sprejela gregorijanski koledar.
V: Kakšna je razlika med švedskim koledarjem ter julijanskim in gregorijanskim koledarjem?
O: Švedski koledar je bil uveden leta 1700 s preskokom prestopnega dne, tako da je 28. februarju sledil 1. marec, kar je dalo celotnemu letu enak vzorec kot pri običajnem letu, ki se začne na ponedeljek. Ta koledar zaostaja za gregorijanskim za deset dni in za en dan za julijanskim ter je veljal do leta 1712.
