1700
Ta članek govori o letu 1700. Za glasbeno video oddajo glej 1700 (TV serija).
30. november: bitka pri Narvi.
1700 (MDCC) je bilo izjemno navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek, po julijanskem koledarju pa prestopno leto, ki se je začelo na ponedeljek, 1700. leto skupne dobe (CE) in letnice (AD), 700. leto 2. tisočletja, 100. in zadnje leto 17. stoletja ter 1. leto desetletja 1700. Od začetka leta 1700 je bil gregorijanski koledar 10 dni pred julijanskim koledarjem, ki se je lokalno uporabljal do leta 1923.
Od 1. marca (19. februarja po našem štetju), ko je julijanski koledar priznal prestopni dan, gregorijanski pa ne, je julijanski koledar zaostajal še za en dan, tako da je razlika do 28. februarja (17. februarja po našem štetju) leta 1800 znašala 11 dni.
Na Švedskem se je leto začelo po julijanskem koledarju in je tako ostalo do 28. februarja. Nato je bil s preskokom prestopnega dne uveden švedski koledar, po katerem je 28. februarju sledil 1. marec, tako da je celotno leto potekalo po enakem vzorcu kot običajno leto, ki se začne na ponedeljek. Ta koledar, ki za gregorijanskim zaostaja deset dni, za julijanskim pa en dan, je veljal do leta 1712.
Dogodki
- 1. januar - Rusija prvič začne uporabljati zahodne številke za svoj koledar.
Vprašanja in odgovori
V: Kakšno leto je bilo 1700?
O: Leto 1700 je bilo izjemno navadno leto, ki se je začelo na petek po gregorijanskem koledarju, in prestopno leto, ki se je začelo na ponedeljek po julijanskem koledarju.
V: Katera so nekatera poimenovanja leta 1700?
O: Nekatere oznake za leto 1700 vključujejo 1700. leto skupnega veka (CE) in Anno Domini (AD), 700. leto 2. tisočletja, 100. in zadnje leto 17. stoletja ter 1. leto desetletja 1700.
V: Kakšna je razlika med julijanskim in gregorijanskim koledarjem?
O: Na začetku leta 1700 je bil gregorijanski koledar 10 dni pred julijanskim. Od 1. marca (19. februarja po našem štetju), ko je julijanski koledar priznal prestopni dan, gregorijanski pa ne, je julijanski koledar zaostajal še za en dan, tako da je razlika do 28. februarja (17. februarja po našem štetju) leta 1800 znašala 11 dni.
V: Kdaj je švedski koledar prešel z julijanskega na gregorijanski?
O: Na Švedskem se je leto začelo po julijanskem koledarju in tako je ostalo do 28. februarja. Nato je bil s preskokom prestopnega dne uveden švedski koledar, ki je omogočil, da je 28. februarju sledil 1. marec, tako da je celotno leto potekalo po enakem vzorcu kot navadno leto, ki se začne na ponedeljek. Ta koledar, ki za gregorijanskim zaostaja deset dni, za julijanskim pa en dan, je veljal do leta 1712.
V: Kakšen je pomen 1. marca (19. februarja) v koledarskih sistemih?
O: 1. marec (19. februar) je v koledarskih sistemih pomemben, ker je bil to datum, ko je julijanski koledar priznal prestopni dan, gregorijanski pa ne, zaradi česar je julijanski koledar za en dan bolj zaostal za gregorijanskim.
V: Kako dolgo je bil julijanski koledar v uporabi po letu 1700?
O: Julijanski koledar se je lokalno uporabljal do leta 1923, čeprav je večina evropskih držav v 16. stoletju sprejela gregorijanski koledar.
V: Kakšna je razlika med švedskim koledarjem ter julijanskim in gregorijanskim koledarjem?
O: Švedski koledar je bil uveden leta 1700 s preskokom prestopnega dne, tako da je 28. februarju sledil 1. marec, kar je dalo celotnemu letu enak vzorec kot pri običajnem letu, ki se začne na ponedeljek. Ta koledar zaostaja za gregorijanskim za deset dni in za en dan za julijanskim ter je veljal do leta 1712.
