Wikipedija v angleščini: zgodovina, obseg in vpliv

Angleška Wikipedija je angleška izdaja enciklopedije Wikipedija. Angleščina je bil prvi jezik, v katerem je bila Wikipedija napisana; stran je začela delovati 15. januarja 2001. Zaradi dolgoletnega razvoja in velikega števila prostovoljnih urednikov je postala ena največjih in najbolj obiskanih referenčnih spletnih strani na svetu. Je največja enciklopedija na svetu in največja različica Wikipedije; na primer maja 2020 je imela več kot 6 076 000 člankov. Oktobra 2015 je skupna količina stisnjenih besedil člankov angleške Wikipedije znašala približno 11,5 gigabajta.

Zgodovina in razvoj

Angleška različica se je rodila kot izhodišče za drugojezične izdaje in kot poligon za razvoj pravil in tehnik, ki so jih kasneje prevzeli tudi drugi jezikovni projekti. Njena rast je bila hitra, saj so številni prostovoljci prispevali vsebine, preverili vire in razvijali skupnostne norme. Sčasoma so se oblikovala osnovna načela dela, kot so nepoklicna uredniška skupnost, politika nevtralnosti, preverljivost in prepoved izvirnih raziskav, ki veljajo tudi za večino drugih Wikipedij.

Različice in posebnosti

Ob angleški izdajI obstajajo tudi povezane različice: Enostavna angleška Wikipedija (Simple English) uporablja omejeno besedišče in krajše stavčne strukture, da bi bila razumljiva širšemu krogu bralcev. Obstaja tudi staroangleška (Ænglisc/Anglo-Saxon) Wikipedija (kodno ime ang), ki pokriva teme v starejši angleški različici jezika. Za angleško skupnost izhaja tudi glasilo skupnosti, imenovano The Signpost (v slovenščini Kažipot).

Obseg, urejanje in orodja

Ker je angleška Wikipedija zelo priljubljena, jo lahko v istem trenutku ureja veliko ljudi, kar povečuje hitrost nastajanja in posodabljanja vsebin, a tudi potrebo po orodjih za spremljanje. Zaradi velikega števila sprememb je bil prikaz strani Special:RecentChanges manj pregleden za sprotno nadzorovanje, zato lahko uredniki izberejo in spremljajo spremembe v določenih člankih z uporabo funkcije "watchlist" v MediaWiki. Poleg tega skupnost uporablja avtomatizirana orodja in bote za odkrivanje in odpravljanje vandalizma, hitrejše popravljanje napak in opozarjanje na sporne spremembe.

• Orodja in boti: obstajajo programi, kot so avtomatski boti in sistemi za ocenjevanje sprememb (npr. avtomatski filtri, sistemi za vrednotenje verjetnosti vandalizma), ki pomagajo prostovoljcem pri moderiranju vsebin.
• Patroliranje sprememb: izkušeni uredniki uporabljajo posebne vmesnike za hitro pregledovanje nedavnih sprememb, vračanje nezaželenih popravil in označevanje sumljivih urejanj.
• Pogovorne strani in zmogljivosti: vsaka stran ima pogovor (talk), kjer se uredniki dogovarjajo o vsebini in reševanju sporov.

Organizacija in uredniške politike

Angleška skupnost je razvila komplet standardov in smernic, ki urejajo, kako naj bi bili članki napisani: poudarek je na verodostojnih virih, nevtralnem pogledu in ločitvi dejstev od mnenj. V praksi to pomeni: vprašanja verodostojnosti virov (primarni, sekundarni viri), prepoved objave lastnih raziskav ter upoštevanje pravil za avtorska pravice.

Kritike, pristranskost in razprave o verodostojnosti

Angleška Wikipedija je predmet številnih razprav o zanesljivosti in pristranskosti. Nekateri menijo, da je Wikipedija pristranska ali nepravična pri predstavitvi določenih tem, drugi pa opozarjajo na pomanjkanje raznolikosti med uredniki. Na primer, veliki delež aktivnih urednikov predstavlja moške: približno 90 % urednikov Wikipedije je moških, kar lahko vpliva na izbiro tem in pogledov, ki so v člankih bolj ali manj zastopani.

Uredniki referenčnih del, kot je Encyclopædia Britannica, so v preteklosti izražali dvome o primernosti nekaterih vsebin na Wikipediji in o njeni uporabnosti kot trdne enciklopedije. Hkrati pa mnogi cenijo Wikipedijo zaradi njene hitrosti posodobitev, obsega in dostopnosti: pogosto je prvi vir za hitro pridobitev osnovnih informacij o aktualnih dogodkih.

Vpliv, uporaba in izobraževanje

Angleška Wikipedija ima velik vpliv na izobraževanje, novinarstvo in širšo javnost. Zaradi prostega dostopa in enostavnega iskanja jo učenci, študenti in splošna javnost pogosto uporabljajo kot prvi vstopni vir informacij. Zavedanje o omejitvah Wikipedije (potreba po preverjanju virov, primerjava z drugimi viri) je zato pomembno pri njeni uporabi v izobraževalnem okolju.

Logotip in vizualna podoba

V začetku 2010-ih je bil logotip angleške Wikipedije kot pri večini Wikipedij posodobljen; spremembe so bile manjše in so obsegale grafične popravke sestavljanke, ki predstavlja globalno enciklopedijo. Nekatere različice, na primer Enostavna angleška Wikipedija, so v določenih primerih ohranile starejšo različico logotipa dlje časa.

Licenca in dostopnost

Besedila na angleški Wikipediji so prosto dostopna in so večinoma licencirana pod licenco Creative Commons (CC BY-SA), kar omogoča ponovno uporabo in prilagajanje vsebin ob upoštevanju pogojev licence. Zaradi odprtosti pa je treba pri prenosu informacij skrbno upoštevati vire in omejitve licenc.

Zaključek

Angleška Wikipedija je ambiciozen in neprestano spreminjajoč se projekt, ki združuje prispevke prostovoljcev z vsega sveta. Njena moč je obseg in hitra posodobljivost, njeni izzivi pa vključujejo vprašanja pristranskosti, kakovosti virov in zastopanosti različnih skupin urednikov. Kljub temu ostaja pomemben in širjen vir informacij, ki ga uporablja ogromno ljudi po vsem svetu.

Vprašanja in odgovori

V: Kaj je angleška Wikipedija?

V: Koliko člankov ima?

V: Katere funkcije je posnemal od drugih Wikipedij?

V: Kako lahko uredniki spremljajo spremembe posameznih člankov?

V: Ali se pojavljajo kritike o pristranskosti ali nepoštenosti v angleški Wikipediji?

V: Katere prednosti ima Wikipedija v primerjavi z drugimi enciklopedijami?

Išči po črki