Freenet — decentralizirano omrežje za anonimno objavo in zaščito pred cenzuro

Freenet: decentralizirano P2P omrežje proti cenzuri, ki omogoča anonimno shranjevanje in objavljanje vsebin ter varuje svobodo govora.

Freenet je decentralizirano omrežje (gostuje na številnih računalnikih), odporno na cenzuro, kar pomeni, da nihče razen avtorjev ne more zlahka odstraniti vsebine. V praksi to pomeni, da so podatki razdrobljeni, šifrirani in shranjeni na številnih računalnikih prostovoljcev po vsem svetu, zato ni enotnega strežnika, ki bi ga bilo mogoče izključiti ali nadzorovati. Freenet je ustvaril Ian Clarke. Cilj omrežja Freenet je zagotoviti svobodo govora in svobodo obveščanja prek omrežja peer-to-peer z zaščito identitete uporabnika. Freenet deluje tako, da združuje prostovoljno pasovno širino in prostor za shranjevanje podatkov na računalnikih članov in tako uporabnikom omogoča anonimno objavljanje (postavljanje ali nalaganje) ali pridobivanje (pridobivanje ali prenašanje) različnih vrst informacij. Z vidika uporabnika si ga lahko predstavljamo kot preprosto veliko napravo za shranjevanje podatkov.

Kako Freenet deluje

Osnovne ideje Freeneta so decentralizacija, razpršeno shranjevanje, šifriranje in anonimno usmerjanje prometa. Ko naložite vsebino, jo Freenet razdeli na šifrirane bloke in jih distribuira drugim vozliščem. Ko nekdo zahteva vsebino, se zahteva sproti usmerja po omrežju glede na ključ vsebine in se podatki vračajo po poti, ki ne razkriva izvora ali ciljnega uporabnika.

• Usmerjanje po ključu: vsebina je dosegljiva preko posebnih ključev (glej spodaj). Vsako vozlišče ohranja routing tabelo in posreduje zahteve naprej k sosedom, ki so "bližje" iskani ključu.
• Replikacija in predpomnjenje: priljubljena vsebina se samodejno kopira in ostane dlje časa v omrežju, manj zahtevane datoteke pa se z oddaljevanjem časa lahko izbrišejo, ker prostora ni neomejeno.
• Šifriranje: bloki so shranjeni šifrirano, kar prispeva k zaščiti zasebnosti in omogoča plausible deniability — lastniku vozlišča ni jasno, kaj točno vsebujejo kriptirani bloki, ki jih hrani.
• Načini povezovanja: Freenet omogoča opennet (povezovanje z naključnimi vozlišči) in darknet (povezovanje le s prijatelji / zaupanja vrednimi osebami). Darknet izboljšuje zasebnost, a lahko zmanjša dosegljivost nekaterih vsebin.

Ključi in vrste vsebin

Freenet uporablja sistem ključev za identifikacijo in dostop do vsebin. Najpogostejše vrste ključev so:

• CHK (Content Hash Key): ključ, ki temelji na zgoščeni vrednosti vsebine. Če kdo naloži isto vsebino, bo dobil isti CHK in bo mogoče vsebino najti po tej natančni vsebini. CHK je primeren za nespremenljive (immutable) datoteke.
• SSK (Signed Subspace Key): ključ, ki vsebuje podpis založnika. Uporablja se za avtorsko podpisano vsebino in objave, kjer je pomembna identiteta izdaje (npr. za objavljanje spletnih strani ali podpisanih paketov).
• USK (Updater Signed Key): ključ za posodobljive vsebine. Omogoča, da izdajatelj redno posodablja vsebino pod istim naslovom in ohranja različice, kar se uporablja pri spletnih mestih (freesites) in novicah.

Uporaba in primeri

Ljudje Freenet uporabljajo za:

• objavljanje anonimnih spletnih strani ("freesite"), forume, bloge in arhive;
• deljenje datotek in porazdeljeno gostovanje vsebin, ki so lahko zaradi cenzure ali nadzora ogrožene;
• anonimno sporočanje in skupinsko sodelovanje z dodatnimi aplikacijami/protokoli, ki tečejo nad Freenetom.

Ker je Freenet zasnovan za odpornost proti cenzuri in preprečevanje odstranitve vsebine, je primeren za aktiviste, novinarje in vse, ki potrebujejo medij za neodvisno objavljanje. Hkrati to pomeni, da lahko omrežje gostuje tudi sporni ali nezakoniti material — s tem so povezane etične in pravne dileme za uporabnike in upravljavce vozlišč.

Omejitve in varnostne zadeve

• Zmogljivost in zamik: Freenet ni primeren za prenos v živo ali velike količine podatkov z nizko latenco; odzivnost je običajno počasnejša kot pri centraliziranih strežnikih.
• Ni absolutne anonimnosti: Freenet močno izboljša zasebnost, vendar noben sistem ni popolnoma imuna na napredne tehnike analize prometa ali napade znotraj omrežja. Uporabniki naj se zavedajo tveganj in upoštevajo varnostne prakse.
• Pravno tveganje: upravljavci vozlišč lahko v nekaterih pravnih sistemih nosijo posledice zaradi vsebine, ki se nahaja na njihovih napravah, čeprav je vsebina šifrirana in razpršena — zakonodaja se razlikuje po državah.
• Napadi in zlonamerna vsebina: omrežje se lahko sooča z zlonamernimi vozlišči, dezinformacijami ali napadi, zato je skupnost nenehno pozorna in razvija zaščitne mehanizme.

Razvoj in začetek rabe

Freenet se razvija že od leta 2000; različica 1.0 še ni bila izdana, vendar so trenutne različice uporabne. Projekt je doživel temeljito prenovo (ponovno programiranje) za različico 0.7. Freenet je prosta programska oprema, kar pomeni, da je izvorna koda javno dostopna in jo lahko skupnost pregleduje in prispeva k njenemu razvoju.

Če želite preizkusiti Freenet, običajno storite naslednje:

• prenesite uradno različico s strani projekta (upoštevajte varnostne priporočila);
• namestite odjemalca in nastavite način povezovanja (opennet ali darknet);
• po namestitvi uporabite lokalni web vmesnik (ponavadi dostopen na vaši napravi preko brskalnika) za objavljanje ali iskanje vsebin — privzeta povezava je pogosto na naslovu, kot je http://127.0.0.1:8888/ (odvisno od namestitve);
• spremljajte navodila skupnosti glede varne rabe in pravnih omejitev v vaši državi.

Freenet ostaja pomemben projekt v prostoru odpornosti proti cenzuri in decentraliziranih sistemov za svobodno izmenjavo informacij. Zaradi svoje arhitekture in filozofije prispeva k razvoju tehnologij, ki ščitijo pravico do izražanja in zasebnost uporabnikov v digitalnem svetu.

Vprašanja in odgovori

V: Kaj je Freenet?

V: Kaj pomeni odpornost proti cenzuri v okviru omrežja Freenet?

V: Kdo je ustvaril Freenet?

V: Kako deluje Freenet?

V: Kakšen je cilj omrežja Freenet?

V: Ali je bil Freenet objavljen v različici 1.0?

V: Ali je Freenet prosta programska oprema?

Išči po črki