Internetni arhiv (IA) je neprofitna organizacija s sedežem v San Franciscu v Kaliforniji, ustanovljena leta 1996 s strani Brewsterja Kahleja. Njegovo poslanstvo je ohranjanje in omogočanje proste dostopnosti kulturnih in znanstvenih gradiv v digitalni obliki — pogosto povzeto kot prizadevanje za "univerzalen dostop do vsega znanja". Internetni arhiv upravlja obsežno spletno knjižnico in arhiv spletnih in večpredstavnostnih virov, ki so dostopni javnosti preko njihove spletne strani in pripadajočih orodij.

Zbirke in storitve

Arhiv vključuje več vrst zbirk:

  • Posnetki svetovnega spleta — nadalje znani kot Wayback Machine: arhivirane kopije spletnih strani, posnete v različnih časovnih obdobjih, ki omogočajo vpogled v preteklo vsebino in razvoj spletnih strani.
  • Programsko opremo — arhivi programske opreme, stare različice iger in aplikacij, pogosto z emulatorji za zagon neposredno v brskalniku (programsko opremo).
  • Filme in video — digitalizirane filmske posnetke, dokumentarce in druge video vsebine (filme).
  • Knjige in besedilne zbirke — milijoni skeniranih knjig in rokopisov, dostopnih za branje in prenos (knjige).
  • Avdio — glasbeni in zvočni posnetki, oddaje in druge zvočne datoteke (zvočne posnetke).

Digitalizacija in tehnologija

Da so knjige in drugi fizični nosilci vsebin na voljo na internetu, jih prostovoljci in zaposleni najprej digitalizirajo s pomočjo specializiranih skenerjev. Ti stroji naredijo kakovostne slike strani, nato pa se izvede optično prepoznavanje znakov (OCR), ki omogoča polno besedilno iskanje. Digitalne kopije so pogosto na voljo v več formatih (PDF, plain text, ePub, včasih tudi TIFF ali druge arhivske oblike), skupaj z metapodatki in preverljivimi kontrolnimi seštevkimi za dolgoročno ohranitev. Prav tako arhiv digitalizira stare filmske in zvočne zbirke, preden jih objavi na spletu.

Open Library in fizične zbirke

Vse izvirne knjige, filmi, plošče itd. so shranjeni v velikanskem skladišču v Kaliforniji, podobno kot klasične knjižnice hranijo svoje fizične zbirke. Projekt Open Library si prizadeva ustvariti "eno spletno stran za vsako knjigo, ki je bila kdaj koli objavljena." Pri njenem nastanku in razvoju je sodeloval tudi Aaron Swartz, skupaj z ekipo Internetnega arhiva. Open Library deluje kot katalog z opisnimi zapisih, povezavami do digitalnih izvodov in uporabniškimi funkcijami za izposojo in seznamovanje gradiv.

Izposoja elektronskih knjig in bralni prostori

Arhiv kupuje tudi nove elektronske knjige in jih izposoja bralcem podobno kot javne knjižnice. Elektronske knjige je mogoče brati neposredno na spletnem mestu, na lastnem računalniku ali elektronski bralni napravi, v nekaterih primerih pa so na voljo tudi v posebnih bralnih prostorih znotraj arhiva, kjer so na mizah vgrajeni zasloni na dotik in računalniki. Eden od konceptov, ki ga je IA uporabljal, je t. i. "controlled digital lending" (CDL): izposoja digitalne kopije ob pogojih, da je izposojena istočasno le toliko kopij, kot je fizičnih izvodov v skladišču.

Pravni izzivi in razprave

Ker arhiv omogoča široko dostopnost kopij del, se je srečal tudi s pravnimi izzivi. Nekatera vprašanja so povezana s avtorskimi pravicami in prakso digitalne izposoje (CDL). Leta 2020 so ga založniki tožili zaradi razdeljevanja nekaterih izvodov, zaradi česar so se začeli obsežni pravni postopki in javne razprave o tem, kako združiti ohranjanje kulturne dediščine z zaščito avtorskih pravic. Ti primeri so pomembni za prihodnost digitalnega izposojanja in zakonodajnih okvirov.

Zrcaljenje, dostop in partnerstva

Da bi zagotovili stabilnost in varnost gradiv, je Internetni arhiv del svojih zbirk zrcalil tudi v Aleksandrijski knjižnici v Egiptu, ki je eno od poznanih partnerstev za ohranitev. Arhiv nudi zbirke brezplačno raziskovalcem, zgodovinarjem in znanstvenikom, ima odprte API-je in orodja za raziskave (bulk download, data exploration), ter sodeluje z univerzami, javnimi knjižnicami in kulturnimi ustanovami po vsem svetu.

Status in financiranje

Internetni arhiv je član Ameriškega združenja knjižnic in ga država Kalifornija uradno priznava kot knjižnico. Delovanje organizacije je financirano z donacijami, članskimi prispevki, nepovratnimi sredstvi, pogodbami o sodelovanju in prispevki prostovoljcev. Javnost lahko prispeva material, denar ali čas z digitalizacijo in označevanjem gradiv.

Kako sodelovati in uporabljati arhiv

Uporabniki lahko brskajo po spletnem katalogu, iščejo polno besedilo, prenašajo prosto dostopne datoteke ali si izposodijo gradiva, kjer je to dovoljeno. Prostovoljci lahko pomagajo s skeniranjem, popravljanjem OCR‑napak, obogatijo metapodatke ali prispevajo programsko kodo in prevode. Pred uporabo gradiv, še posebej za komercialne namene, je priporočljivo preveriti avtorske pravice in pogoje uporabe posameznega zapisa.

Internetni arhiv ostaja ena najpomembnejših neprofitnih digitalnih infrastrukturnih institucij, ki združuje ohranjanje, raziskovanje in široko dostopnost znanja v digitalni dobi.