Google Chrome (Chromium) – definicija in zgodovina odprtokodnega brskalnika
Google Chrome je brezplačni spletni brskalnik, ki ga je izdelal Google. Temelji na delih druge odprtokodne programske opreme, vključno z brskalniškim jedrom WebKit (kasneje je Google razvil svojo odcepno vejo, imenovano Blink) in uporablja lasten JavaScript pogon V8. Ime izhaja iz okvirja grafičnega uporabniškega vmesnika ali "chrome" spletnih brskalnikov. Odprtokodni projekt, ki stoji za Google Chrome, je znan pod imenom Chromium.
Prva javna beta za Microsoft Windows je bila objavljena 2. septembra 2008. Različice za OS X in Linux so bile izdane decembra 2009.
Zgodovina in razvoj
Chrome je nastal kot Googlov odgovor na potrebe po hitrem, varnem in stabilnem brskalniku. Začetni razvoj so vodili inženirji pri Googlu, izdaja pa je bila podprta z dokumentom in stripom, ki je predstavil arhitekturo in cilje projekta. Sčasoma je Chrome razvil lastno jedro za upodabljanje (Blink) in postal osnova za druge sisteme, na primer operacijski sistem Chromium OS / Chrome OS.
Tehnična zasnova
- Procesna arhitektura: Chrome uporablja večprocesno zasnovo: vsaka zavihka in razširitev lahko teče v ločenem procesu, kar izboljša stabilnost in varnost.
- JavaScript pogon V8: omogoča zelo hitro izvajanje JavaScript kode in je eden glavnih razlogov za zmogljivost brskalnika.
- Upodabljanje strani: Chrome je izvirno uporabljal WebKit, pozneje pa Blink — Googlov odcep, ki ga razvijajo za večjo fleksibilnost in hitro nadgrajevanje.
- Varnostne funkcije: vključno s sandboxingom procesov, samodejnimi posodobitvami, zaščito pred zlonamerno programsko opremo (Safe Browsing) in funkcijami za izolacijo spletnih strani.
Funkcije in razširitve
Chrome ponuja številne uporabniku prijazne funkcije: sinhronizacijo zaznamkov, gesel in zgodovine prek Google računa, vgrajen upravitelj nalaganj, pregledovalnik PDF, orodja za razvijalce (DevTools), ter podporo za razširitve in teme, ki jih distribucijsko omogoča Chrome Web Store. Razširitve povečajo funkcionalnost brskalnika — od blokiranja oglasov do orodij za razvijalce.
Kanali izdaj in posodobitve
Google Chrome se razvija v več kanalih: Canary (najbolj eksperimentalno), Dev, Beta in Stable. To omogoča postopno testiranje novih funkcij in hitrejšo dostavo popravkov. Posodobitve so običajno samodejne, kar pomaga ohranjati varnost in stabilnost.
Chromium vs. Google Chrome
Chromium je odprtokodni projekt, na katerem temelji Google Chrome. Chromium ponuja osnovno funkcionalnost in je licenciran pod permisivnimi odprtokodnimi licencami (npr. BSD). Google Chrome pa vključuje nekaj lastniških komponent (npr. vgrajeni kodeki, nekateri pisniški moduli, avtomatski posodobitveni mehanizem), zato je binarna različica Googla zaprta v določenih delih.
Varnost in zasebnost
Chrome je znan po močnih varnostnih praksah (sandboxing, redne posodobitve, varnostne funkcije), vendar pogosto spremljajo tudi pomisleki glede zasebnosti, saj so storitve Googla tesno integrirane v brskalnik (npr. sinhronizacija z Google računom, zbiranje telemetrije). Uporabniki lahko prilagodijo nastavitve zasebnosti ali uporabljajo različice brez Googlovih komponent (npr. Chromium), če želijo manj integracije.
Mobilne platforme in omejitve
Chrome je na voljo tudi za Android in iOS. Zaradi omejitev Appleovega ekosistema vse brskalnike na iOS-u prisilno uporabljajo WebKit kot jedro, zato imajo iOS različice Chrome nekaj omejitev v primerjavi z različicami na drugih platformah.
Pomen in sprejem
Google Chrome je postal eden vodilnih brskalnikov z velikim tržnim deležem zaradi hitrosti, enostavnosti uporabe in bogatega ekosistema razširitev. Kot konkurenca drugim brskalnikom, kot je Mozilla Firefox, je Chrome prispeval k hitremu razvoju spletnih standardov in optimizacij za zmogljivosti.
Čeprav je Chrome priljubljen zaradi zmogljivosti in funkcionalnosti, je izbira med brskalniki pogosto odvisna od osebnih prioritet glede zasebnosti, porabe sredstev in združljivosti s specifičnimi orodji.
Obvestilo
Izid naj bi bil objavljen 3. septembra 2008, Scott McCloud pa naj bi novinarjem in blogerjem poslal strip, v katerem bi pojasnil značilnosti in razloge za novi brskalnik. Izvodi, namenjeni Evropi, so bili poslani predčasno in nemški bloger Philipp Lenssen iz Google Blogoscoped je po prejemu 1. septembra 2008 na svoji spletni strani objavil skenirano kopijo 38-stranskega stripa. Google je nato dal strip na voljo na Google Books in na svoji spletni strani ter ga navedel na svojem uradnem blogu skupaj z razlago za zgodnjo izdajo. Od 2. septembra 2008 ima Google na svoji glavni strani povezavo na Google Chrome.
Oblikovanje
Varnost
Črne liste
Chrome prenese posodobitve dveh črnih seznamov (enega za ribarjenje in drugega za zlonamerno programsko opremo) in uporabnike opozori, ko poskušajo obiskati škodljivo spletno mesto. Ta storitev je na voljo tudi drugim uporabnikom prek brezplačnega javnega vmesnika API, imenovanega "Google Safe Browsing API". Pri vzdrževanju teh črnih seznamov Google obvešča tudi lastnike spletnih mest na seznamu, ki se morda ne zavedajo prisotnosti škodljive programske opreme.
Sandboxing
Vsak zavihek v Chromu je zaščiten v peskovniku, da se zlonamerna programska oprema ne bi sama namestila ali da bi z dogajanjem v enem zavihku vplivala na dogajanje v drugem zavihku. Po načelu najmanjših pravic so vsakemu procesu odvzete pravice in lahko računa, ne more pa pisati datotek ali brati z občutljivih območij (npr. dokumentov, namizja); to je podobno "zaščitnemu načinu", ki ga uporablja Internet Explorer 7 v operacijskem sistemu Windows Vista. Ekipa Sandbox Team naj bi to obstoječo mejo procesov "uporabila in jo spremenila v zapor"; na primer zlonamerna programska oprema, ki teče v enem zavihku, ne more izluščiti številk kreditnih kartic, sodelovati z miško ali ukazati "sistemu Windows, naj ob zagonu zažene izvršilni program" in se zaključi, ko je zavihek zaprt. S tem se uveljavlja preprost model računalniške varnosti, po katerem obstajata dve ravni večnivojske varnosti (uporabnik in peskovnik), peskovnik pa se lahko odziva le na komunikacijske zahteve, ki jih sproži uporabnik.
Vtičniki
Vtičniki, kot je Adobe Flash Player, običajno niso standardizirani, zato jih ni mogoče nadzorovati kot zavihke. Pogosto morajo delovati na varnostni ravni brskalnika ali nad njo. Da bi zmanjšali izpostavljenost napadom, se vtičniki izvajajo v ločenih procesih, ki komunicirajo z upodabljalnikom, ki sam deluje z "zelo nizkimi privilegiji" v namenskih procesih za posamezen zavihek.
Incognito
Chrome vključuje način Inkognito (podobno kot zasebno brskanje v brskalniku Safari in InPrivate v brskalniku Internet Explorer 8), ki "omogoča popolnoma zasebno brskanje po spletu, saj ne beleži nobenih vaših dejavnosti" in zavrže piškotke. Ko je omogočen za okno, "se nič, kar se dogaja v tem oknu, nikoli ne zabeleži v vaš računalnik".
Hitrost
JavaScript
Virtualni stroj Javascript je bil dovolj pomemben projekt, da ga je bilo treba ločiti (podobno kot Adobe/Mozilla Tamarin) in ga je vodila posebna ekipa na Danskem. Obstoječe izvedbe so bile zasnovane "za majhne programe, kjer zmogljivost in interaktivnost sistema nista bili tako pomembni", vendar spletne aplikacije, kot je Gmail, "v celoti uporabljajo spletni brskalnik, ko gre za manipulacije DOM in Javascript". Nastali pogon V8 JavaScript je bil zasnovan za hitrost in v ta namen uvaja nove funkcije, kot so skriti prehodi razredov, dinamično generiranje kode in natančno pobiranje smeti. Googlovi testi so pokazali, da je V8 približno dvakrat hitrejši od Firefoxa 3 in Safarija 4 beta.
Uporabniški vmesnik
Glavni uporabniški vmesnik vključuje možnosti nazaj, naprej, osvežitev, zaznamek, pojdi in prekliči, ki so podobne brskalniku Safari, medtem ko je mesto z nastavitvami podobno brskalniku Internet Explorer 7/8. Gumbi za minimiziranje, maksimiziranje in zapiranje okna temeljijo na sistemu Windows Vista.
Zobniki
Chrome vključuje orodje Gears, ki dodaja funkcije za razvijalce, ki lahko postanejo spletni standardi ali pa tudi ne, običajno povezane z izdelavo spletnih aplikacij (vključno s podporo za delo brez povezave).
Stran z novim zavihkom
Chrome nadomesti domačo stran brskalnika, ki se prikaže ob ustvarjanju novega zavihka, s stranjo Nov zavihek. Ta prikazuje sličice osmih najpogosteje obiskanih spletnih mest skupaj z najpogosteje iskanimi mesti, nedavnimi zaznamki in nedavno zaprtimi zavihki. Ta koncept se je najprej pojavil v Operi s funkcijo Speed Dial.
Omnibox
Omnibox je polje URL na vrhu vsakega zavihka, ki temelji na polju v Operi. Vključuje funkcijo samodejnega dopolnjevanja, vendar samodejno dopolnjuje samo ročno vnesene URL-je (in ne vseh povezav), predloge za iskanje, glavne strani (predhodno obiskane), priljubljene strani (nenaslovljene) in iskanje besedila v zgodovini. Iskalnike lahko zajame tudi brskalnik, ko se uporabljajo prek domačega uporabniškega vmesnika, tako da pritisnete Tab.
Popups
Izskočna okna "so omejena na zavihek, iz katerega so prišla", in se ne prikažejo zunaj zavihka, razen če jih uporabnik izrecno povleče ven. Ni jasno, ali se izvajajo tudi v lastnem procesu.
Pogon za upodabljanje
Chrome po nasvetu ekipe za Android uporablja upodobitveni pogon WebKit. Pogon WebKit je preprost, pomnilniško učinkovit, uporaben v vgrajenih napravah in enostaven za učenje za nove razvijalce.
Zavihki
Zavihki so glavna sestavina uporabniškega vmesnika brskalnika Chrome, zato so bili prestavljeni na vrh okna in ne pod upravljalne elemente (podobno kot v Operi). Ta subtilna sprememba je v nasprotju s številnimi obstoječimi brskalniki z zavihki, ki temeljijo na oknih z zavihki. Zavihek (vključno z njegovim stanjem) je mogoče z vlečenjem nemoteno prenašati med okenskimi vsebniki. Vsak zavihek ima svoj nabor upravljalnih elementov, vključno s poljem Omnibox URL.
Standardi
Prva izdaja brskalnika Google Chrome Beta (sestava 1583) ni prestala preizkusa Acid3; dobila je 77/100 točk in slike ne prikaže pravilno. Na začetku je uspešno opravila test Acid2, vendar je bila pri spreminjanju velikosti neuspešna. Od različice 4 naprej je Google Chrome uspešno opravil teste Acid1, 2 in 3.
Spletne aplikacije
Spletne aplikacije lahko zaženete v lastnem poenostavljenem oknu brez okna Omnibox URL in orodne vrstice brskalnika. To omejuje krom brskalnika, da ne bi "prekinil vsega, kar uporabnik poskuša narediti", in omogoča, da se spletne aplikacije izvajajo skupaj z lokalno programsko opremo (podobno kot Mozilla Prism, Adobe AIR in Fluid).
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je Google Chrome?
O: Google Chrome je brezplačni spletni brskalnik podjetja Google, ki je bil prvič izdan leta 2008.
V: Ali Google Chrome uporablja dele druge odprtokodne programske opreme?
O: Da, Google Chrome uporablja dele druge odprtokodne programske opreme, vključno z WebKitom in Mozillo Firefox.
V: Od kod izvira ime "Google Chrome"?
O: Ime "Google Chrome" izhaja iz okvirja grafičnega uporabniškega vmesnika ali "chrome" spletnih brskalnikov.
V: Kako se imenuje odprtokodni projekt, ki stoji za Google Chrome?
O: Odprtokodni projekt, ki stoji za brskalnikom Google Chrome, se imenuje Chromium.
V: Kdaj je bila izdana prva različica brskalnika Google Chrome za Microsoft Windows?
O: Prva različica brskalnika Google Chrome za Microsoft Windows je bila izdana 2. septembra 2008.
V: Kdaj sta bili izdani različici Google Chrome za macOS in Linux?
O: Različici Google Chrome za macOS in Linux sta bili izdani decembra 2009.
V: Ali je Google Chrome brezplačen spletni brskalnik?
O: Da, Google Chrome je brezplačni spletni brskalnik, ki ga je izdelal Google.