Linux

Kako je nastal Linux

V osemdesetih letih prejšnjega stoletja je veliko ljudi rado uporabljalo operacijski sistem Unix. Ker pa je omejeval uporabnike pri deljenju in izboljševanju sistema, so nekateri izdelali nov operacijski sistem, ki bi deloval kot Unix, vendar bi ga lahko vsakdo delil ali izboljševal. MINIX, podoben Unixu, se je uporabljal kot učno orodje za univerzitetne študente, da so se naučili, kako delujejo operacijski sistemi. MINIX je prav tako omejil deljenje in izboljševanje s strani uporabnikov.

Skupina ljudi, imenovana projekt GNU, je napisala različne dele novega operacijskega sistema, imenovanega G.N.U., vendar ta ni imel vseh delov, ki jih operacijski sistem potrebuje za delovanje. Leta 1991 je Linus Torvalds začel delati na nadomestku za MINIX, ki bi bil brezplačen in ne bi nič stal. Linus je projekt začel, ko je obiskoval univerzo v Helsinkih. To je sčasoma postalo jedro Linuxa.

Linus Torvalds je delil jedro Linuxa v nekaterih internetnih skupinah za uporabnike sistema MINIX. Linus je operacijski sistem najprej poimenoval "Freax". Ime Freax je nastalo z združitvijo angleških besed "free" in "freak", imenu pa je bila dodana črka X, ker ima Unix v svojem imenu črko X. Ari Lemmke, ki je delal z Linusom na univerzi, je bil odgovoren za strežnike, na katerih je bil shranjen Freax. Ari ni menil, da je ime Freax dobro, zato je projekt poimenoval "Linux", ne da bi vprašal Linusa. Pozneje se je Linus strinjal, da je Linux boljše ime za njegov projekt.

Linux se je sprva opiral na programsko kodo iz sistema MINIX. Ker je bila koda sistema G.N.U. na voljo brezplačno, se je odločil, da bi bilo za Linux dobro, če bi lahko uporabljal to kodo namesto kode iz sistema MINIX, saj MINIX ljudem ni omogočal, da bi jo delili ali spreminjali po svojih željah. Splošna javna licenca G.N.U. je licenca za programsko opremo, ki ljudem omogoča, da spremenijo kateri koli del kode, če vse spremembe delijo z ljudmi, ki jim dajo svojo programsko opremo, in jim dovolijo, da jo razširjajo brezplačno ali za določeno ceno . Vsa programska oprema podjetja G.N.U. je bila licencirana z licenco G.N.U. General Public License, zato so jo lahko uporabljali tudi Linus in drugi ljudje, ki so delali na Linuxu.

Da bi bilo jedro Linuxa primerno za uporabo s kodo projekta G.N.U., je Linus Torvalds začel spreminjati prvotno licenco (ki ni dovoljevala prodaje) v licenco G.N.U. GPL. Razvijalci Linuxa in projekta G.N.U. so sodelovali pri integraciji kode projekta G.N.U. z Linuxom, da bi ustvarili brezplačen operacijski sistem.

Od leta 1991 si je na tisoče programerjev in podjetij, vključno z Googlom, prizadevalo izboljšati Linux.

Pingvin Tux

Maskota sistema Linux je risani pingvin z imenom "Tux". Ko človek vidi pingvina na programski in strojni opremi, to pomeni, da bo delovala z Linuxom in včasih z vsemi sistemi, ki so podobni Unixu.

Zamisel o pingvinu je dal Linus Torvalds, ustvarjalec operacijskega sistema Linux. Podobo je ustvaril Larry Ewing na natečaju za logotip. Slika Tux ni zmagala, vendar je bila pozneje izbrana za maskoto.

Tux je postal simbol za Linux in včasih celo za odprto kodo. Videti ga je mogoče na številnih različnih mestih in ko ljudje govorijo o Linuxu, pogosto pomislijo na Tuxa. Tux je bil celo vključen v številne videoigre, kot so Super Tux (kot Super Mario Bros. ), Tux Racer (kjer igralci dirkajo s Tuxom po ledenem hribu) in Pingus (kot Lemmings).

Pingvin Tux

Uporablja

Uporaba namiznega računalnika

Čeprav je na voljo le nekaj različic Linuxa za nekatere programe Mac OS X in Microsoft Windows na področjih, kot so namizno založništvo ter profesionalni avdio in video, so programi primerljivo podobne kakovosti kot tisti, ki so na voljo za Mac in Windows.

Številni brezplačni programi, ki so priljubljeni v sistemu Windows, kot so Pidgin, Mozilla Firefox, LibreOffice, Chromium, VLC in GIMP, so na voljo tudi za Linux. V Linuxu je mogoče uporabljati tudi vedno več lastniške namizne programske opreme, kot so Adobe Flash Player, Spotify in Skype. CrossOver je lastniška rešitev, ki temelji na odprtokodnem projektu Wine in podpira uporabo aplikacij za Windows, kot sta Microsoft Office in Adobe Photoshop, v sistemu Linux.

Strežniki in superračunalniki

Linux se večinoma uporablja kot operacijski sistem za strežnike, zato ga je na tem področju spoznalo veliko ljudi; Netcraft je februarja 2008 poročal, da pet od desetih najboljših podjetij za spletno gostovanje na svojih spletnih strežnikih uporablja Linux. Razlog za to je njegova stabilnost in čas delovanja ter dejstvo, da namizna programska oprema z grafičnim uporabniškim vmesnikom za strežnike pogosto ni potrebna.

Linux se pogosto uporablja kot operacijski sistem za superračunalnike. Novembra 2017 je na vseh 500 največjih superračunalnikih nameščen Linux.

Roadrunner, najhitrejši superračunalnik na svetu (od leta 2009), ki poganja Linux

Izgovorjava

Leta 1992 je Torvalds pojasnil, kako izgovarja besedo Linux:

“

'li' se izgovarja s kratkim zvokom [ee]: primerjaj prInt, mInImal itd. 'nux' je prav tako kratek, nediftongičen, kot v pUt. Delno je to posledica minixa: linux je bilo samo moje delovno ime za to stvar, in ker sem ga napisal, da bi nadomestil minix v svojem sistemu, je rezultat tak, kot je ... linusov minix je postal linux.

”

Torvalds je dal na voljo zvočni vzorec, ki prikazuje njegovo lastno izgovorjavo v angleščini in švedščini.

Nekateri angleško govoreči izgovarjajo ime kot lee-narks ali lee-nix ali lie-nix. Torvalds meni, da je to nepravilna izgovorjava. ^[]

Velikost kode

Študija Red Hat Linux 7.1 iz leta 2001 je pokazala, da ima ta distribucija 30 milijonov vrstic kode. Raziskava je pokazala, da je bilo za razvoj različice Red Hat 7.1 potrebnih približno 8000 let časa. V študiji je bilo tudi navedeno, da bi, če bi bila vsa ta programska oprema izdelana z lastniškimi sredstvi, njena izdelava v ZDA stala približno 1,08 milijarde dolarjev. Od 7. marca 2011 bi jedro Linuxa stalo približno 3 milijarde dolarjev.

Različica 3.10 jedra Linuxa, izdana junija 2013, ima 15 milijonov vrstic kode, različica 4.1, izdana junija 2015, pa že več kot 19,5 milijona vrstic kode, ki jo je napisalo skoraj 14.000 programerjev.

Večina kode (približno 71 %) je bila napisana v programskem jeziku C, uporabljeni pa so bili tudi številni drugi jeziki, vključno s C++, skupnim jezikom, Perlom, Pythonom, Fortranom in različnimi skriptnimi jeziki lupine. Nekaj več kot polovica vseh vrstic kode je imela licenco GPL.

Različne različice Linuxa

Ljudje, ki želijo dobiti Linux, ga lahko prenesejo z interneta ali kupijo v trgovini ali na spletnem mestu. Včasih je v knjigah in revijah o Linuxu priložen CD ali D.V.D. z Linuxom. Vsaka določena različica Linuxa se imenuje "distribucija" ali "distro". Različica Linuxa vsebuje jedro Linuxa in programsko opremo G.N.U. ter nekaj dodatnih programov, ki morda niso del G.N.U. Različne različice vsebujejo različne dodatne programe. Različice, ki jih uporablja največ ljudi, vključujejo:

• Linux Mint
• Ubuntu
• Arch Linux
• CentOS
• Debian
• Fedora
• Gentoo
• Slackware
• openSUSE
• Mageia

Ljudje lahko plačajo nekaj denarja za različico, da bi imeli CD-ROM ali DVD in da bi podjetju pomagali izboljšati njegove različice. Običajno, ko nekdo plača, je to zato, da podjetje pomaga uporabniku po namestitvi, kar se imenuje "podpora".

Programska oprema za Linux vključuje:

• Jedro in lupina.
• Apache uporabnikom omogoča, da zaženejo lastno spletno mesto.
• KDE in GNOME sta namizni okolji.
• LibreOffice je namenjen pisarniškemu delu.
• Mozilla Firefox je internetni (spletni) brskalnik.
• GIMP, Inkscape in Blender pomagajo pri delu s slikami.
• Igre, kot so Tux Racer.
• Prevajalnik GNU.

Fedora, distribucija Linuxa

Licenciranje, blagovna znamka in poimenovanje

Jedro Linuxa in večina programske opreme GNU sta licencirana pod Splošno javno licenco GNU (GPL). Licenca GPL zahteva, da mora vsakdo, ki distribuira jedro Linuxa, dati izvorno kodo (in vse spremembe) na voljo prejemniku pod enakimi pogoji. Linus Torvalds je leta 1997 dejal: "To, da je Linux pod licenco GPL, je bila zagotovo najboljša stvar, ki sem jo naredil". Druge ključne komponente sistema Linux lahko uporabljajo druge licence; številne knjižnice uporabljajo GNU Lesser General Public License (LGPL), vrsto licence GPL, ki je manj omejena, okenski sistem X pa uporablja licenco MIT. "Linux" je blagovna znamka Linusa Torvaldsa.

Sorodne strani

• Seznam distribucij Linuxa