AlegsaOnline.com

Linux: odprtokodni operacijski sistem — jedro, distribucije in uporaba

Linux (GNU/Linux): odprtokodno jedro, prilagodljive distribucije in široke uporabe — od namizij, strežnikov in superračunalnikov do vgrajenih sistemov. Odkrijte več.

Avtor: Leandro Alegsa

23-10-2025

Linux ali GNU/Linux je Unixu podoben operacijski sistem (ali večinoma družina) za računalnike. Operacijski sistem je zbirka osnovnih navodil, ki upravljajo elektronske dele računalnika in omogočajo izvajanje aplikacij/programov. Linux je prosta programska oprema, kar pomeni, da jo lahko vsakdo prosto uporablja, preverja njeno delovanje, jo spreminja ali deli.

Za Linux je na voljo veliko programske opreme in podobno kot sam Linux je tudi veliko programske opreme za Linux brezplačne. To je eden od razlogov, zakaj veliko ljudi rado uporablja Linux.

Ključna sestavina sistema Linux je jedro Linux, jedro operacijskega sistema, ki ga je Linus Torvalds najprej razvil sam. Linux je običajno pakiran v distribucijo Linuxa (ali krajše distro). Distribucije vključujejo tudi podporno sistemsko programsko opremo in knjižnice, od katerih jih veliko zagotavlja projekt GNU.

Med priljubljenimi distribucijami Linuxa so Debian, Fedora in Ubuntu. Med komercialnimi distribucijami sta Red Hat Enterprise Linux in SUSE Linux Enterprise Server. Namizne distribucije Linuxa vključujejo okenski sistem, kot sta X11 ali Wayland, in namizno okolje, kot sta GNOME ali KDE Plasma. Distribucije, namenjene strežnikom, lahko popolnoma izpustijo grafiko in vključujejo niz rešitev, kot je LAMP. Ker je Linux prosto razširljiv, lahko vsakdo ustvari distribucijo za kakršen koli namen.

Linux je bil prvotno razvit za osebne računalnike. Linux je vodilni operacijski sistem na strežnikih, kot so računalniki mainframe, in edini operacijski sistem, ki se uporablja na superračunalnikih (vsaj na seznamu TOP500 od novembra 2017). Uporablja ga približno 2,3 % namiznih računalnikov. Chromebook, ki uporablja operacijski sistem Chrome OS, ki temelji na jedru Linuxa, prevladuje na ameriškem izobraževalnem trgu K-12 in predstavlja skoraj 20 % prodaje prenosnih računalnikov pod 300 USD v ZDA.

Linux deluje tudi v vgrajenih sistemih, to so naprave, katerih operacijski sistem je običajno vgrajen v strojno programsko opremo in je zelo prilagojen sistemu; sem spadajo mobilni telefoni (zlasti pametni telefoni), tablični računalniki, omrežni usmerjevalniki, naprave za avtomatizacijo objektov, televizorji, digitalni videorekorderji, konzole za videoigre in pametne ure. Operacijski sistem Android, mobilni operacijski sistem, zgrajen na jedru Linuxa, ima dejansko največjo nameščeno bazo med vsemi operacijskimi sistemi za splošne namene. Marca 2017 so poročali, da je bilo več uporabnikov operacijskega sistema Android kot operacijskega sistema Microsoft Windows, ki ne temelji na operacijskem sistemu Linux.

Linux je eden od najvidnejših primerov sodelovanja na področju brezplačne in odprtokodne programske opreme. Izvorno kodo lahko uporablja, spreminja in distribuira - komercialno ali nekomercialno - vsakdo pod pogoji ustreznih licenc, kot je Splošna javna licenca GNU.

Jedro Linuxa (kernel)

Jedro je srce sistema: upravlja strojno opremo (procesor, pomnilnik, naprave) in zagotavlja storitve za programe. Jedro Linux je zasnovano kot monolitično jedro z modularno strukturo — to pomeni, da osnovna jedrna programska koda vsebuje veliko funkcij, hkrati pa podpira nalaganje modulov (vozniki, datotečni sistemi, omrežne funkcije), ki jih je mogoče vklopiti ali izklopiti brez prevajanja celega jedra. Razvoj jedra vodi skupnost in ga usmerja Linus Torvalds; nove različice izhajajo redno, vključujejo pa popravke napak, varnostne popravke in nove funkcije (npr. podpora za naprave in datotečne sisteme).

Distribucije in upravljanje paketov

Distribucija združuje jedro, sistemske knjižnice in aplikacije v enoten paket, pripravljen za namestitev. Razlike med distribucijami so v izboru programske opreme, načinu upravljanja paketov, politikah izdajanja (stabilne izdaje ali "rolling release") in ciljni uporabi (namizje, strežnik, vgrajene naprave). Večji del ekosistema podpira centralne repozitorije, iz katerih uporabniki in skrbniki nameščajo programsko opremo z odpravo ročnega prevzemanja programov.

Pri upravljanju paketov se pogosto srečamo z različnimi sistemi, kot so upravitelji paketov APT (.deb), RPM (dnf/yum) ali pacman, pa tudi z univerzalnejšimi rešitvami za namestitev aplikacij kot so Snap, Flatpak in AppImage. Paketni sistemi olajšajo nameščanje, posodabljanje in odstranjevanje programov ter urejanje odvisnosti med njimi.

Namizja, okenski sistemi in uporabniški vmesnik

Na namiznem Linuxu sta glavna okenska sistema X11 in Wayland (Wayland je modernejši in prinaša napredke pri varnosti in zmogljivosti). Nad tem nivojem delujejo namizna okolja in upravljavci oken: priljubljena sta GNOME in KDE Plasma, obstajajo pa tudi lažje alternative, kot so XFCE ali LXQt, in minimalistični upravljavci oken (tiling/window managers). Namizje uporabniku nudi vizualno okolje, upravljanje datotek, opravilno vrstico, sistemske nastavitve in integracijo aplikacij.

Uporaba na strežnikih, v oblaku in v superračunalništvu

Linux je prevladujoč sistem na strežnikih in v oblaku — zaradi stabilnosti, učinkovitosti, podpore za omrežne storitve in široke izbire strežniških programjev. V strežniških okoljih se pogosto uporablja v kombinacijah kot je LAMP (Linux, Apache/Nginx, MySQL/MariaDB, PHP/Perl/Python), pa tudi za virtualizacijo, kontejnerje (Docker), orkestracijo (Kubernetes) in velike računalniške gruče. Na področju visokozmogljivostnega računalništva (HPC) je Linux standardna izbira na superračunalnikih.

Vgrajeni sistemi in Android

Jedro Linuxa je prilagodljivo in se pogosto vgrajuje v posebne naprave z zelo omejenimi viri ali z namensko funkcionalnostjo. Sem sodijo omrežni usmerjevalniki, pametni televizorji, DVR-ji, avtomobilske platforme, pametne ure in druge naprave. Android je primer velike platforme, zgrajene na jedru Linuxa, ki vključuje dodatne plasti programske opreme za mobilne naprave; prav Android daje Linuxu največjo nameščeno bazo uporabnikov.

Licenciranje, razvoj in skupnost

Linux in veliko programske opreme okoli njega izdajajo pod odprtimi licencami, predvsem pod Splošno javno licenco GNU (GPL). To omogoča prosto uporabo, pregledovanje, spreminjanje in distribucijo izvorne kode. Razvoj poteka v odprti skupnosti — posamezniki, podjetja in raziskovalne organizacije prispevajo popravke, nove funkcije in podporo za strojno opremo. Projekti imajo različne modele upravljanja in politike za vključevanje prispevkov.

Varnost in vzdrževanje

Linux v varnostnem smislu ponuja več plasti zaščite: ločevanje uporabnikov in privilegijev, požarne zidove (iptables/nftables), sisteme za omejevanje z obsegu procesov (AppArmor, SELinux) ter hitre posodobitve paketov in jedra. Vzdrževanje vključuje redno nameščanje varnostnih popravkov, spremljanje dnevnikov, varnostno kopiranje in skrb za pravilne nastavitve omrežja ter dostopnih pravic.

Prednosti in omejitve

Prednosti: odprtost in preglednost kode, brezplačnost za večino distribucij, velika prilagodljivost, dobra stabilnost in varnost, široka podpora za strežniške in vgrajene aplikacije ter močna skupnost.
Omejitve: za popolne začetnike je lahko krivulja učenja strma (ukazna vrstica, konfiguracijske datoteke), nekatere komercialne aplikacije ali igre nimajo izvornih različic za Linux (čeprav omogočata rešitve, kot so Wine, Proton ali virtualizacija), ter razlike med distribucijami lahko povzročijo zmedo pri izbiri.

Kako začeti z Linuxom

Preizkusi distribucijo preko "live" USB ali virtualne naprave (VirtualBox, virt-manager).
Izberi distribucijo glede na namen: uporabniku prijazne distribucije za nove uporabnike (npr. Ubuntu, Linux Mint), stabilne za strežnike (npr. Debian, RHEL/SUSE) ali eksperimentalne za napredne uporabnike (npr. Arch, Fedora).
Spoznaj osnovne ukaze v terminalu (navigacija po datotečnem sistemu, upravljanje paketov, avtorizacija z sudo/root).
Uporabi repozitorije in upravitelja paketov za nameščanje in posodabljanje programske opreme.
Uči se iz skupnosti: forumi, wiki, dokumentacija distribucije in odprtokodni projekti so zelo uporabni viri.

Linux je raznolik in vsestranski ekosistem — primeren je tako za navdušence, razvijalce, sistemske skrbnike kot za običajne uporabnike, ki želijo stabilno in varno okolje. Zaradi odprte narave se nenehno razvija in prilagaja novim zahtevam računalništva.

Kako je nastal Linux

V osemdesetih letih prejšnjega stoletja je veliko ljudi rado uporabljalo operacijski sistem Unix. Ker pa je omejeval uporabnike pri deljenju in izboljševanju sistema, so nekateri izdelali nov operacijski sistem, ki bi deloval kot Unix, vendar bi ga lahko vsakdo delil ali izboljševal. MINIX, podoben Unixu, se je uporabljal kot učno orodje za univerzitetne študente, da so se naučili, kako delujejo operacijski sistemi. MINIX je prav tako omejil deljenje in izboljševanje s strani uporabnikov.

Skupina ljudi, imenovana projekt GNU, je napisala različne dele novega operacijskega sistema, imenovanega G.N.U., vendar ta ni imel vseh delov, ki jih operacijski sistem potrebuje za delovanje. Leta 1991 je Linus Torvalds začel delati na nadomestku za MINIX, ki bi bil brezplačen in ne bi nič stal. Linus je projekt začel, ko je obiskoval univerzo v Helsinkih. To je sčasoma postalo jedro Linuxa.

Linus Torvalds je delil jedro Linuxa v nekaterih internetnih skupinah za uporabnike sistema MINIX. Linus je operacijski sistem najprej poimenoval "Freax". Ime Freax je nastalo z združitvijo angleških besed "free" in "freak", imenu pa je bila dodana črka X, ker ima Unix v svojem imenu črko X. Ari Lemmke, ki je delal z Linusom na univerzi, je bil odgovoren za strežnike, na katerih je bil shranjen Freax. Ari ni menil, da je ime Freax dobro, zato je projekt poimenoval "Linux", ne da bi vprašal Linusa. Pozneje se je Linus strinjal, da je Linux boljše ime za njegov projekt.

Linux se je sprva opiral na programsko kodo iz sistema MINIX. Ker je bila koda sistema G.N.U. na voljo brezplačno, se je odločil, da bi bilo za Linux dobro, če bi lahko uporabljal to kodo namesto kode iz sistema MINIX, saj MINIX ljudem ni omogočal, da bi jo delili ali spreminjali po svojih željah. Splošna javna licenca G.N.U. je licenca za programsko opremo, ki ljudem omogoča, da spremenijo kateri koli del kode, če vse spremembe delijo z ljudmi, ki jim dajo svojo programsko opremo, in jim dovolijo, da jo razširjajo brezplačno ali za določeno ceno . Vsa programska oprema podjetja G.N.U. je bila licencirana z licenco G.N.U. General Public License, zato so jo lahko uporabljali tudi Linus in drugi ljudje, ki so delali na Linuxu.

Da bi bilo jedro Linuxa primerno za uporabo s kodo projekta G.N.U., je Linus Torvalds začel spreminjati prvotno licenco (ki ni dovoljevala prodaje) v licenco G.N.U. GPL. Razvijalci Linuxa in projekta G.N.U. so sodelovali pri integraciji kode projekta G.N.U. z Linuxom, da bi ustvarili brezplačen operacijski sistem.

Od leta 1991 si je na tisoče programerjev in podjetij, vključno z Googlom, prizadevalo izboljšati Linux.

Pingvin Tux

Maskota sistema Linux je risani pingvin z imenom "Tux". Ko človek vidi pingvina na programski in strojni opremi, to pomeni, da bo delovala z Linuxom in včasih z vsemi sistemi, ki so podobni Unixu.

Zamisel o pingvinu je dal Linus Torvalds, ustvarjalec operacijskega sistema Linux. Podobo je ustvaril Larry Ewing na natečaju za logotip. Slika Tux ni zmagala, vendar je bila pozneje izbrana za maskoto.

Tux je postal simbol za Linux in včasih celo za odprto kodo. Videti ga je mogoče na številnih različnih mestih in ko ljudje govorijo o Linuxu, pogosto pomislijo na Tuxa. Tux je bil celo vključen v številne videoigre, kot so Super Tux (kot Super Mario Bros. ), Tux Racer (kjer igralci dirkajo s Tuxom po ledenem hribu) in Pingus (kot Lemmings).

Uporablja

Uporaba namiznega računalnika

Čeprav je na voljo le nekaj različic Linuxa za nekatere programe Mac OS X in Microsoft Windows na področjih, kot so namizno založništvo ter profesionalni avdio in video, so programi primerljivo podobne kakovosti kot tisti, ki so na voljo za Mac in Windows.

Številni brezplačni programi, ki so priljubljeni v sistemu Windows, kot so Pidgin, Mozilla Firefox, LibreOffice, Chromium, VLC in GIMP, so na voljo tudi za Linux. V Linuxu je mogoče uporabljati tudi vedno več lastniške namizne programske opreme, kot so Adobe Flash Player, Spotify in Skype. CrossOver je lastniška rešitev, ki temelji na odprtokodnem projektu Wine in podpira uporabo aplikacij za Windows, kot sta Microsoft Office in Adobe Photoshop, v sistemu Linux.

KDE in GNOME

KDE	GNOME

Strežniki in superračunalniki

Linux se večinoma uporablja kot operacijski sistem za strežnike, zato ga je na tem področju spoznalo veliko ljudi; Netcraft je februarja 2008 poročal, da pet od desetih najboljših podjetij za spletno gostovanje na svojih spletnih strežnikih uporablja Linux. Razlog za to je njegova stabilnost in čas delovanja ter dejstvo, da namizna programska oprema z grafičnim uporabniškim vmesnikom za strežnike pogosto ni potrebna.

Linux se pogosto uporablja kot operacijski sistem za superračunalnike. Novembra 2017 je na vseh 500 največjih superračunalnikih nameščen Linux.

Roadrunner, najhitrejši superračunalnik na svetu (od leta 2009), ki poganja Linux

Izgovorjava

Leta 1992 je Torvalds pojasnil, kako izgovarja besedo Linux:

“

'li' se izgovarja s kratkim zvokom [ee]: primerjaj prInt, mInImal itd. 'nux' je prav tako kratek, nediftongičen, kot v pUt. Delno je to posledica minixa: linux je bilo samo moje delovno ime za to stvar, in ker sem ga napisal, da bi nadomestil minix v svojem sistemu, je rezultat tak, kot je ... linusov minix je postal linux.

”

Torvalds je dal na voljo zvočni vzorec, ki prikazuje njegovo lastno izgovorjavo v angleščini in švedščini.

Nekateri angleško govoreči izgovarjajo ime kot lee-narks ali lee-nix ali lie-nix. Torvalds meni, da je to nepravilna izgovorjava. ^[]

Velikost kode

Študija Red Hat Linux 7.1 iz leta 2001 je pokazala, da ima ta distribucija 30 milijonov vrstic kode. Raziskava je pokazala, da je bilo za razvoj različice Red Hat 7.1 potrebnih približno 8000 let časa. V študiji je bilo tudi navedeno, da bi, če bi bila vsa ta programska oprema izdelana z lastniškimi sredstvi, njena izdelava v ZDA stala približno 1,08 milijarde dolarjev. Od 7. marca 2011 bi jedro Linuxa stalo približno 3 milijarde dolarjev.

Različica 3.10 jedra Linuxa, izdana junija 2013, ima 15 milijonov vrstic kode, različica 4.1, izdana junija 2015, pa že več kot 19,5 milijona vrstic kode, ki jo je napisalo skoraj 14.000 programerjev.

Večina kode (približno 71 %) je bila napisana v programskem jeziku C, uporabljeni pa so bili tudi številni drugi jeziki, vključno s C++, skupnim jezikom, Perlom, Pythonom, Fortranom in različnimi skriptnimi jeziki lupine. Nekaj več kot polovica vseh vrstic kode je imela licenco GPL.

Različne različice Linuxa

Ljudje, ki želijo dobiti Linux, ga lahko prenesejo z interneta ali kupijo v trgovini ali na spletnem mestu. Včasih je v knjigah in revijah o Linuxu priložen CD ali D.V.D. z Linuxom. Vsaka določena različica Linuxa se imenuje "distribucija" ali "distro". Različica Linuxa vsebuje jedro Linuxa in programsko opremo G.N.U. ter nekaj dodatnih programov, ki morda niso del G.N.U. Različne različice vsebujejo različne dodatne programe. Različice, ki jih uporablja največ ljudi, vključujejo:

Linux Mint
Ubuntu
Arch Linux
CentOS
Debian
Fedora
Gentoo
Slackware
openSUSE
Mageia

Ljudje lahko plačajo nekaj denarja za različico, da bi imeli CD-ROM ali DVD in da bi podjetju pomagali izboljšati njegove različice. Običajno, ko nekdo plača, je to zato, da podjetje pomaga uporabniku po namestitvi, kar se imenuje "podpora".

Programska oprema za Linux vključuje:

Jedro in lupina.
Apache uporabnikom omogoča, da zaženejo lastno spletno mesto.
KDE in GNOME sta namizni okolji.
LibreOffice je namenjen pisarniškemu delu.
Mozilla Firefox je internetni (spletni) brskalnik.
GIMP, Inkscape in Blender pomagajo pri delu s slikami.
Igre, kot so Tux Racer.
Prevajalnik GNU.

Licenciranje, blagovna znamka in poimenovanje

Jedro Linuxa in večina programske opreme GNU sta licencirana pod Splošno javno licenco GNU (GPL). Licenca GPL zahteva, da mora vsakdo, ki distribuira jedro Linuxa, dati izvorno kodo (in vse spremembe) na voljo prejemniku pod enakimi pogoji. Linus Torvalds je leta 1997 dejal: "To, da je Linux pod licenco GPL, je bila zagotovo najboljša stvar, ki sem jo naredil". Druge ključne komponente sistema Linux lahko uporabljajo druge licence; številne knjižnice uporabljajo GNU Lesser General Public License (LGPL), vrsto licence GPL, ki je manj omejena, okenski sistem X pa uporablja licenco MIT. "Linux" je blagovna znamka Linusa Torvaldsa.

Sorodne strani

Seznam distribucij Linuxa

Vprašanja in odgovori

V: Kaj je Linux?

O: Linux ali GNU/Linux je Unixu podoben operacijski sistem (ali družina sistemov) za računalnike. Je zbirka osnovnih navodil, ki upravljajo elektronske dele računalnika in omogočajo izvajanje aplikacij in programov.

V: Zakaj je Linux priljubljen?

O: Eden od razlogov, zakaj veliko ljudi rado uporablja Linux, je, da je zanj na voljo veliko programske opreme, ki je v veliki meri brezplačna.

V: Kdo je razvil jedro Linuxa?

O: Jedro Linuxa je najprej razvil Linus Torvalds.

V: Katere so nekatere priljubljene distribucije Linuxa?

O: Priljubljene distribucije so Debian, Fedora, Ubuntu, Red Hat Enterprise Linux, SuSE Linux Enterprise Server, X11 ali Wayland, GNOME in KDE Plasma.

V: Ali je mogoče ustvariti distribucije po meri za posebne namene?

O: Da, saj lahko vsakdo prosto kopira in spreminja izvorno kodo pod ustreznimi licencami, kot je GNU General Public License.

V: Kje se Linux najpogosteje uporablja? O:Linux se najpogosteje uporablja v strežnikih, kot so računalniki mainframe in superračunalniki; približno 2,3 % namiznih računalnikov; Chromebooki na ameriškem izobraževalnem trgu K-12; vgrajeni sistemi, kot so mobilni telefoni (zlasti pametni telefoni), tablični računalniki, omrežni usmerjevalniki itd.; krmilniki za avtomatizacijo objektov; televizorji; digitalni video snemalniki; konzole za video igre in pametne ure.