Fedora — odprtokodna Linux distribucija skupnosti, podprta s strani Red Hat

Fedora je distribucija Linuxa, jo razvija in vzdržuje projekt Fedora Project, ki ga podpira skupnost, sponzorira pa podjetje Red Hat. Zasnovana je tako, da je varna in sodobna; uporabljajo jo podjetja, vlade ter posamezni razvijalci in navdušenci. Fedorino poslanstvo je: "Fedora se zavzema za hiter napredek proste in odprtokodne programske opreme." Distribucija je znana po uvedbi novih tehnologij, ki se pogosto pozneje znajdejo tudi v drugih projektih in komercialnih izdajah.

Linus Torvalds, avtor jedra Linuxa, je večkrat poudaril, da uporablja Fedoro — sprva zaradi dobre podpore za arhitekturo PowerPC, kasneje pa je ostal pri tem sistemu zaradi navad in zanesljivosti.

Glavne izdaje in okusi

Fedora Workstation — namizna izdaja z uporabo privzetega okolja GNOME in poudarkom na razvijalcih ter vsakodnevnih uporabnikih.
Fedora Server — različica za strežnike z orodji za upravljanje strežniških služb in namestitvijo po meri.
Fedora IoT — namenjena napravam interneta stvari in vgrajenim sistemom.
Fedora Silverblue — neprekinljivo (immutable) namizno okolje zasnovano za večjo stabilnost in delovanje z vsebniki (containers).
Spins — različni "okusni" paketi z alternativnimi namiznimi okolji (KDE Plasma, Xfce, LXQt, MATE, Cinnamon itd.).
Labs — specializirane izdaje za določena področja (npr. Fedora Design Suite, Astronomy, Security Lab).

Tehnične značilnosti

Uporablja paketni format RPM in upravljalnik paketov DNF (naslednik YUM).
Privzeto uporablja systemd kot init sistem.
SELinux je vključen in aktiven privzeto, kar pripomore k izboljšani varnosti.
Orodja in paketi so pogosto zelo sveži — Fedora je znana po hitri implementaciji novih različic programov in knjižnic.
Obsežna podpora za kontejnerje in tehnologije kot so Podman, Buildah in Podman Compose.

Izidi in podpora

Fedora izide približno vsakih šest mesecev. Vsaka izdaja ima običajno podporo približno 13 mesecev (dovolj za dve naslednji izdaji), kar pomeni, da uporabniki morajo redno nadgrajevati na novejše izdaje za ohranitev varnostnih popravkov. Za razvijalce in prispevalce obstaja tudi večno gibajoča različica Rawhide, ki vsebuje najnovejše razvojne spremembe in ni namenjena proizvodnemu okolju.

Skupnost, upravljanje in odnos do Red Hat

Fedora je skupnostno voden projekt z jasno strukturo upravljanja, ki vključuje različne skupine in svet (npr. Fedora Council in različne komisije za pakete, varnost, kakovost). Čeprav je projekt sponzoriran s strani podjetja Red Hat, ostaja razvoj odprtokoden in odločitve sprejema široka skupnost prispevkarjev. Fedora pogosto deluje kot "upstream" vir inovacij za komercialne izdaje, predvsem za Red Hat Enterprise Linux (RHEL).

Kako sodelovati

Prispevati k paketom, testiranju in poročanju o napakah (bugi).
Prevajanje, dokumentacija, grafika in lokalizacija.
Pridružitev lokalnim skupinam in dogodkom (Fedora Meetup, Flock, Fedora Test Days).
Razvijanje novih funkcij ali vzdrževanje obstoječih paketov.

Kdaj izbrati Fedoro

Fedora je primerna za uporabnike, ki želijo sodoben, varčen in odprtokoden sistem z najnovejšimi tehnologijami; je tudi dobra izbira za razvijalce, ki potrebujejo aktualne knjižnice in orodja. Če potrebujete daljšo podporo in stabilnost brez pogostih nadgradenj, so verjetno bolj primerne komercialne izpeljanke z daljšo podporo, medtem ko Fedora nudi hitrejši dostop do novosti.

Fedora ostaja eno izmed pomembnih imen v svetu odprtokodnih distribucij zaradi aktivne skupnosti, stalnega uvajanja novih tehnologij in tesne povezanosti z razvojem širšega ekosistema Linuxa.

Izdaje

Fedora Core 1 - 4

Fedora Core 1 je bila prva različica sistema Fedora, ki je izšla 6. novembra 2003 in je imela kodno ime Yarrow. Fedora Core 1 je temeljila na operacijskem sistemu Red Hat Linux 9 in je bila dobavljena z različico 2.4.19 jedra Linux, različico 2.4 namiznega okolja GNOME in različico 3.1.4 namiznega okolja KDE.

Fedora Core 2 je bila izdana 18. maja 2004 pod kodnim imenom Tettnang. Dobavljena je bila z operacijskim sistemom Linux 2.6, GNOME 2.6, KDE 3.2.2 in SELinux XFree86 je zamenjala novejša različica X.org, ki je bila združena s prejšnjo uradno izdajo X11R6 in je dodatno vključevala številne posodobitve knjižnic Xrender, Xft, Xcursor in fontconfig ter druge pomembne izboljšave.

Fedora Core 3 je bila izdana 8. novembra 2004 pod kodnim imenom Heidelberg. To je bila prva izdaja Fedora Core, ki je vključevala spletni brskalnik Mozilla Firefox in podporo za indijske jezike. Ta izdaja je tudi zamenjala nalagalnik LILO z GRUB-om. Privzeto je bil omogočen tudi program SELinux, vendar z novo ciljno politiko, ki je bila manj stroga od politike, uporabljene v Fedora Core 2. Fedora Core 3 je bila dobavljena z okoljem GNOME 2.8 in KDE 3.3. To je bila prva izdaja, ki je vključevala nov repozitorij Fedora Extras.

Fedora Core 4 je bila izdana 13. junija 2005 s kodnim imenom Stentz. Dobavljena je bila z operacijskim sistemom Linux 2.6.11, KDE 3.4 in GNOME 2.10. Ta različica je uvedla novo temo Clearlooks, ki se je zgledovala po temi Red Hat Bluecurve. Na voljo je bil tudi pisarniški paket OpenOffice.org 2.0 in Xen, visoko zmogljivo in varno odprtokodno virtualizacijsko ogrodje. Uvedena je bila tudi podpora za procesorsko arhitekturo PowerPC in več kot 80 novih politik za SELinux.

Fedora Core 5 - 6

V zadnjih dveh jedrih so bile predstavljene posebne umetnine za to različico. Ta trend se je nadaljeval tudi v poznejših različicah Fedore.

Fedora Core 5 je bila izdana 20. marca 2006 s kodnim imenom Bordeaux in je uvedla umetniško podobo Fedora Bubbles. To je bila prva izdaja Fedore, ki je vključevala program Mono in orodja, ki so bila z njim zgrajena, kot so Beagle, F-Spot in Tomboy. Uvedla je tudi nova orodja za upravljanje paketov, kot sta pup in pirut (glej Yellow dog Updater, Modified). Ta izdaja je zamenjala staro knjižnico LinuxThreads z nativno knjižnico niti POSIX.

Fedora Core 6 je bila izdana 24. oktobra 2006 pod kodnim imenom Zod. Ta izdaja je uvedla umetniško podobo Fedora DNA, ki je zamenjala umetniško podobo Fedora Bubbles, uporabljeno v Fedora Core 5. Kodno ime izhaja iz zloglasnega zlobneža generala Zoda iz stripov Superman DC. Ta različica je uvedla podporo za upravitelja oken za sestavljanje Compiz in AIGLX (tehnologija, ki omogoča učinke s pospešenim GL na standardnem namizju). Kot privzeti spletni brskalnik je bil priložen Firefox 1.5, priloženo pa je bilo tudi orodje Smolt, ki uporabnikom omogoča, da razvijalce obvestijo o strojni opremi, ki jo uporabljajo.

Projekt Fedora ne vzdržuje nobene od teh distribucij.

Fedora 10

Fedora 10 s kodnim imenom Cambridge je bila izdana 25. novembra 2008.

Zgodovina različic

Barva	Pomen
Rdeča	Izdaja ni več podprta
Zelena	Izdaja še vedno podprta
Modra	Prihodnja izdaja

Ime projekta	Različica	Kodno ime	Datum izida	Različica jedra
Jedro Fedora	1	Brinje	2003-11-05	2.4.19
	2	Tettnang	2004-05-18	2.6.5
	3	Heidelberg	2004-11-08	2.6.9
	4	Stentz	2005-06-13	2.6.11
	5	Bordeaux	2006-03-20	2.6.15
	6	Zod	2006-10-24	2.6.18
Fedora	7	Moonshine	2007-05-31	2.6.21
	8	Volkodlak	2007-11-08	2.6.23
	9	Žveplo	2008-05-13	2.6.25
	10	Cambridge	2008-11-25	2.6.27
	11	Leonidas	2009-06-09	2.6.29
	12	Constantine	2009-11-17	2.6.31
	13	Goddard	2010-05-11	2.6.33
	14	Laughlin	2010-11-02	2.6.35
	15	Lovelock	2011-05-24	2.6.38
	16	Verne	2011-11-08	3.1.0
	17	Beefy Miracle	2012-05-29	3.3.7
	18	Sferična krava	Konec leta 2012	3.6
	19	Schrödingerjeva mačka	2013-07-02	3.9
	20	Heisenbug	2013-12-17	3.11
	21		2014-12-09	3.17
	22		2015-05-26	4.0
	23		2015-11-03	4.2
	24		2016-06-21	4.5
	25		2016-11-22	4.8
	26		2017-07-11	4.11
	27		2017-11-14	4.13
	28		2018-05-01	4.16
	29		2018-10-30	4.18
	30		2019-04-30	5.0
	31		2019-10-22	5.3
	32		2020-04-21