Azori: vulkanski arhipelag Portugalske v Atlantskem oceanu

Azori — vulkanski arhipelag Portugalske v Atlantskem oceanu: devet otokov, divja narava, termalni vrelci, pohodništvo in edinstvena kultura. Odkrijte raj!

Azori (portugalsko Açores) so arhipelag devetih vulkanskih otokov v severnem Atlantskem oceanu; ležijo približno 1 500 km zahodno od Lizbone in približno 1 900 km jugovzhodno od Nove Fundlandije. Otoki in njihova izključna ekonomska cona tvorijo avtonomno regijo Azori, eno od dveh avtonomnih regij Portugalske.

Na Azorih je devet večjih otokov in več zelo majhnih otokov, ki so razdeljeni v tri glavne skupine. Raztezajo se na razdalji več kot 600 km in ležijo v smeri severozahod-jugovzhod.

Otočje je del otočja Makaronezija.

Osnovne značilnosti

Azori so vulkanskega izvora, s skupno površino kopnega približno 2,3 tisoč km² in z izključnimi gospodarskimi conami, ki pokrivajo več kot milijon km² Atlantskega oceana. Prebivalstvo je relativno razpršeno po otokih; na celotnem arhipelagu živi približno približno 240.000 ljudi. Največje mesto in neformalno upravno središče regije je Ponta Delgada na otoku São Miguel.

Geografija in razpored otokov

Otočje je razdeljeno v tri geografske skupine:

• Vzhodna skupina: Santa Maria, São Miguel
• Srednja skupina: Terceira, Graciosa, São Jorge, Pico, Faial
• Zahodna skupina: Flores, Corvo

Otokom dajejo raznolik relief krateri, kalderi, strme pečine in strnjeni vulkanski stožci, kar ustvarja številne različne mikroklime in pokrajinske tipe tudi na majhnih razdaljah.

Geologija in vulkanizem

Azori ležijo ob Srednjeatlantskem hrbtu in v bližini točke, kjer se stikajo evrazijska, severnoameriška in afriška tektonska plošča — znano kot Azorsko razpotje (Azores Triple Junction). To povzroča stalno seizmično in vulkansko aktivnost. Najbolj znane vulkanske značilnosti vključujejo:

• Mount Pico (Pico) — najvišji vrh Portugalske (2.351 m).
• Furnas (São Miguel) — geotermalna območja s fumarolami in termalnimi vrelci; znano tudi po tradicionalnem jedilnem načinu "cozido das furnas".
• Capelinhos (Faial) — v letu 1957–1958 je izbruh ustvaril nov del kopnega in je eden najznamenitejših sodobnih izbruhov v regiji.

Vulkani in potresi so predmet nenehnega spremljanja; zaradi aktivnosti obstajajo sistemi za opozarjanje in obsežno raziskovanje vulkanov in tektonike.

Klimatske razmere

Klimatsko so Azori pretežno oceanski, blago subtropski z milimi temperaturami skozi vse leto, visoko vlažnostjo in pogostim spreminjanjem vremena. Zaradi morskega vpliva so zime blage, poletja zmerno topla. Višinska lega in orientacija otokov povzročata močne lokalne razlike v padavinah in temperaturi.

Biotska raznovrstnost in varstvo narave

Azori so del Makaronezije in vsebujejo številne endemične vrste rastlin in živali. Območja z avtohtonimi gozdovi, kalderami z jezeri, obalnimi staleži in morskimi habitati so pomembna za ohranjanje biodiverzitete. Pokrajine, kot so vinogradi na otoku Pico, imajo tudi kulturno in naravno vrednost — vinogradniška krajina Pica je vključena v seznam svetovne dediščine.

Zaradi ranljivosti ekosistemov so na otokih vzpostavljene naravne rezerve in zaščitena območja; na lokalni in regionalni ravni se izvajajo projekti za ohranitev endemičnih vrst in reševanje z naravnimi procesi spremenjenih habitatov.

Gospodarstvo

Gospodarstvo Azorov temelji na kombinaciji dejavnosti:

• kmetijstvo in živinoreja — predvsem mlečna industrija, jagodičevje in drobna plantažna pridelava (npr. ananas na São Miguel v steklenikih);
• ribolov — tradicionalna dejavnost ob obalah;
• turizem — naravne znamenitosti, pohodništvo, opazovanje kitov in delfinov privabljajo obiskovalce;
• obsežne ekskluzivne gospodarske cone v oceanu, ki omogočajo ribištvo in druge pomorske dejavnosti;
• v manjši meri lahka industrija in storitve, vključno z javno upravo avtonomne regije.

Posebnosti regije vključujejo tudi evropsko najstarejšo tovarno čaja (Gorreana na São Miguel) in tradicijo pomorske kulture, ki se je razvijala ob vezi z zgodovinskimi pomorskimi potmi.

Prebivalstvo, jezik in kultura

Prebivalci Azorov govorijo portugalščino, obstajajo pa tudi lokalni narečni izrazi in močna otoška kulturna identiteta. Kulturno življenje vključuje verske procesije, ljudske glasbe, plese in festivale (npr. Festas do Senhor Santo Cristo dos Milagres na São Miguel), tradicionalno kuhinjo (morski sadeži, cozido, lokalni siri) ter bogato pomorsko dediščino, ki je prešla iz zgodovine kitolova v sodobno ekoturistično opazovanje kitov.

Promet in dostopnost

Glavni mednarodni in regionalni vozlišča so letališča na več otokih, med drugim:

• Ponta Delgada (João Paulo II) — São Miguel;
• Lajes (Terceira);
• Horta (Faial);
• Santa Maria in Pico (regionalne povezave).

Medotokovne povezave zagotavljajo redne trajektne linije in notranji leti. Zaradi srednjeatlantske lege so Azori tudi pomembna postaja za čezatlantski pomorski in letalski promet v preteklosti in imajo strateško geostrateško vlogo do danes.

Zgodovina na kratko

Azore so odkrili in začeli poseljevati portugalski pomorščaki v 15. stoletju. Zaradi lege so kmalu postali pomembna postojanka za dolge plovbe, kasneje pa so skozi stoletja doživeli valove priseljevanja, trgovine, kmetijskih in pomorskih dejavnosti. V 20. stoletju so dobili status avtonomne regije z lastnim regionalnim parlamentom in vlado v okviru Portugalske republike.

Turistične in zanimive točke

• Lagoa das Sete Cidades (São Miguel) — znana kraška jezera v kalderi;
• Furnas (São Miguel) — termalna območja in geotermalna kuhana jedila;
• Pico — vzpon na vulkan in vinske pokrajine, zaščitene kot kulturna dediščina;
• Capelinhos Visitor Centre (Faial) — zgodba o zadnjem velikem izbruhu v 20. stoletju;
• Opazovanje kitov in delfinov v oceanu ob otokih.

Izazivi in prihodnost

Glavni izzivi regije vključujejo ranljivost naravnega okolja, upravljanje naravnih virov in podnebnih sprememb, ohranjanje biotske raznovrstnosti ter zagotavljanje trajnostnega razvoja turizma in lokalnega gospodarstva. Hkrati Azori s svojim edinstvenim naravnim okoljem ponujajo priložnosti za znanstveno raziskovanje, obnovljive vire energije in trajnostne oblike turizma.

Azori ostajajo ena najbolj zanimivih otokovskih regij v Atlantskem oceanu — z geološko aktivnostjo, bogato naravno dediščino, značilno otoško kulturo in vse večjo vlogo v mednarodnem ekoturizmu in pomorski znanosti.

Geografija

Otočje leži v Atlantskem oceanu med 36º in 43º severne širine ter med 25º in 31º zahodne dolžine. Imajo zelo vlažno oceansko podnebje z razmeroma majhnimi letnimi nihanji.

Devet otokov je razdeljenih v tri naravnogeografske skupine, ki jih ločuje več kot 160 km vode. Te skupine so:

• Vzhodna skupina z otokoma São Miguel in Santa Maria;
• Osrednja skupina z otoki Faial, Terceira, Graciosa, São Jorge in Pico;
• Zahodna skupina z otokoma Flores in Corvo.

V vzhodni skupini je severovzhodno od Santa Marie tudi skupina zelo majhnih otokov in grebenov, ki se imenujejo Ilhéus das Formigas (Otočki mravelj) ali samo Formigas ("mravlje"); ti majhni otoki skupaj z grebenom Dollabarat tvorijo naravni rezervat Ilhéu das Formigas.

Devet otokov ima skupno površino 2 333 km² (901 km²). Površine posameznih otokov se gibljejo med 759 km²293 km²) največjega otoka (São Miguel) in 17 km (²6,6 km²) najmanjšega otoka (Corvo).

Območja in najvišje točke otokov arhipelaga
Otok	Območje (km2)	Najvišja točka
		Višina	Ime
São Miguel	759	1,103	Pico da Vara
Pico	446	2,351	Mount Pico
Terceira	403	1,021	Serra de Santa Barbara
São Jorge	246	1,053	Pico da Esperânça
Faial	173	1,043	Cabeço Gordo
Flores	143	914	Morro Alto
Santa Maria	97	587	Pico Alto
Graciosa	62	404	Caldeira
Corvo	17	718	Morro dos Hormens

Vsi otoki so vulkanskega izvora, čeprav na nekaterih, kot je Santa Maria, od naselitve otokov niso zabeležili nobene aktivnosti. Zadnji vulkan, ki je izbruhnil v arhipelagu, je bil vulkan Capelinhos (portugalsko Vulcão dos Capelinhos) leta 1957 na zahodnem delu otoka Faial. Potresi so pogosti na večini otokov.

Azori se nahajajo na mestu, kjer se stikajo tri velike svetovne tektonske plošče (severnoameriška, evrazijska in afriška). Najzahodnejša otoka arhipelaga (Corvo in Flores) sta v Severnoameriški plošči, medtem ko se preostali otoki nahajajo na območju, kjer je Evrazijska plošča ločena od Afriške plošče.

Vulkan Mount Pico na otoku Pico je z 2.351 m najvišja točka na Portugalskem.

Podnebje

Najvišje dnevne temperature se običajno gibljejo med 15 °C in 25 °C. Povprečna letna količina padavin se povečuje od vzhoda proti zahodu in v povprečju znaša od 700 do 1600 milimetrov, na gori Pico pa doseže 6300 milimetrov.

Morje okoli Azorov ogreva Zalivski tok, temperatura morske vode pa se giblje od 14 °C do 22 °C.

Podnebni podatki za Azori : Ponta Delgada
Mesec	Jan	Feb	Mar	Apr	maj	Jun	Jul	Avgust	Sep	Oktober	Nov	Dec	Leto
Povprečno visoka temperatura °C (°F)	16.5 (61.7)	16.3 (61.3)	16.7 (62.1)	17.4 (63.3)	18.7 (65.7)	21.0 (69.8)	23.7 (74.7)	25.0 (77.0)	24.0 (75.2)	21.7 (71.1)	19.4 (66.9)	17.6 (63.7)	19.8 (67.6)
Povprečna nizka temperatura °C (°F)	11.5 (52.7)	11.1 (52.0)	11.5 (52.7)	11.9 (53.4)	13.1 (55.6)	15.2 (59.4)	17.2 (63.0)	18.4 (65.1)	17.9 (64.2)	16.1 (61.0)	14.3 (57.7)	12.6 (54.7)	14.2 (57.6)
Povprečna količina padavin mm (inches)	112.4 (4.43)	81.4 (3.20)	84.8 (3.34)	66.8 (2.63)	64.2 (2.53)	39.2 (1.54)	27.3 (1.07)	48.3 (1.90)	97.0 (3.82)	107.5 (4.23)	122.0 (4.80)	121.2 (4.77)	972.1 (38.27)
Vir: Weatherbase.com [1]

Hurikani

V zgodovini je regijo prizadelo 11 tropskih ali subtropskih ciklonov. Večina jih je bila v času, ko so prizadeli regijo, ekstratropska ali tropska nevihta, čeprav je Azore doseglo več orkanov kategorije 1.

Zemljevid Azorskih otokov.


Cvetovi endemične rastline Azorskih otokov, Azorina vidalii

Uprava

Ko so Azori postali avtonomna regija Portugalske, so mesta Ponta Delgada, Angra in Horta veljala za prestolnice/administrativna mesta regionalne vlade: v njih so bili sedež predsednika (Ponta Delgada), sodstva (Angra) in regionalne skupščine (Horta).

Azori so razdeljeni na 19 občin (portugalsko concelhos), vsaka občina pa je nadalje razdeljena na župnije (portugalsko freguesias), ki jih je na vseh Azorih skupaj 156. Občine po otokih so:

Orientalski otoki	(Grupo Oriental)
Osrednji otoki	(Grupo Central)
Zahodni otok	(Grupo Ocidental)

 

Otok	Prebivalstvo		Lokalne upravne enote		Kapital
	2011	% Skupaj	Ne	Občine (Concelhos)
São Miguel	137,830	55.86	6	Lagoa, Nordeste, Ponta Delgada, Povoação, Ribeira Grande, Vila Franca do Campo	Ponta Delgada
Santa Maria	5,552	2.25	1	Vila do Porto	Vila do Porto
Faial	14,994	6.08	1	Horta	Horta
Pico	14,148	5.73	3	Lajes do Pico, Madalena do Mar, São Roque do Pico	Madalena do Mar
Graciosa	4,391	1.78	1	Santa Cruz da Graciosa	Santa Cruz da Graciosa
São Jorge	9,171	3.72	2	Calheta, Velas	Velas
Terceira	56,437	22.87	2	Angra do Heroísmo, Praia da Vitória	Angra do Heroísmo
Flores	3,793	1.54	2	Lajes das Flores, Santa Cruz das Flores	Santa Cruz das Flores
Corvo	430	0.17	1	Vila Nova do Corvo	Vila Nova do Corvo
Skupaj	246,746		19

Mesta

Na Azorih je pet mest (portugalsko cidades):

1. Ponta Delgada (37°45′01″N 25°40′12″W / 37.75028°N 25.67000°W / 37.75028; -25.67000 (Ponta Delgada, São Miguel, Azori)), otok São Miguel, 68.809 prebivalcev: Na otoku je 33.516 moških in 35.293 žensk.
2. Ribeira Grande (37°49′08″N 25°31′31″W / 37.81889°N 25.52528°W / 37.81889; -25.52528 (Ribeira Grande, São Miguel, Azori)), otok São Miguel, 32.112 prebivalcev: 16.187 moških in 15.925 žensk.
3. Angra do Heroísmo (38°39′37″N 27°13′12″W / 38.66028°N 27.22000°W / 38.66028; -27.22000 (Angra do Heroísmo, Terceira, Azori)), otok Terceira, 35.402 prebivalcev: 17.270 moških in 18.132 žensk.
4. Praia da Vitória (38°43′48″N 27°03′36″W / 38.73000°N 27.06000°W / 38.73000; -27.06000 (Praia da Vitória, Terceira, Azori)), otok Terceira, 21.035 prebivalcev: 10.434 moških in 10.601 žensk.
5. Horta (38°32′07″N 28°37′52″W / 38.53528°N 28.63111°W / 38.53528; -28.63111 (Horta, Faial, Azori)), otok Faial, 14.994 prebivalcev: 7.324 moških in 7.670 žensk.

Angra do Heroísmo, Unescova svetovna dediščina

Vprašanja in odgovori

V: Kje se nahajajo Azori?

V: Koliko otokov sestavlja Azore?

V: Kakšna je izključna ekonomska cona, povezana z Azori?

V: Kako daleč segajo otoki?

V: V kateri smeri ležijo?

V: V katero regijo spadajo?

V: Kako daleč sta od Lizbone oziroma Nove Fundlandije?

Išči po črki