Azori

Koordinate: 37°44′28″N 25°40′32″W / 37.74111°N 25.67556°W / 37.74111; -25.67556

Zgodovina

Uradno je otoke v 15. stoletju (leta 1431) odkril Gonçalo Velho Cabral, kapitan v službi infanta Dom Henriqueja, čeprav so zasluge pripisane tudi raziskovalcu Diogu de Silvesu (leta 1427).

Otočje so skozi stoletja naseljevali predvsem prebivalci celinske Portugalske. Portugalski naseljenci so prihajali iz pokrajin Algarve, Minho, Alentejo in Ribatejo ter z Madeire.

Leta 1976 so Azori postali Avtonomna regija Azori (portugalsko Região Autónoma dos Açores), avtonomna regija Portugalske.

Geografija

Otočje leži v Atlantskem oceanu med 36º in 43º severne širine ter med 25º in 31º zahodne dolžine. Imajo zelo vlažno oceansko podnebje z razmeroma majhnimi letnimi nihanji.

Devet otokov je razdeljenih v tri naravnogeografske skupine, ki jih ločuje več kot 160 km vode. Te skupine so:

• Vzhodna skupina z otokoma São Miguel in Santa Maria;
• Osrednja skupina z otoki Faial, Terceira, Graciosa, São Jorge in Pico;
• Zahodna skupina z otokoma Flores in Corvo.

V vzhodni skupini je severovzhodno od Santa Marie tudi skupina zelo majhnih otokov in grebenov, ki se imenujejo Ilhéus das Formigas (Otočki mravelj) ali samo Formigas ("mravlje"); ti majhni otoki skupaj z grebenom Dollabarat tvorijo naravni rezervat Ilhéu das Formigas.

Devet otokov ima skupno površino 2 333 km² (901 km²). Površine posameznih otokov se gibljejo med 759 km²293 km²) največjega otoka (São Miguel) in 17 km (²6,6 km²) najmanjšega otoka (Corvo).

Vsi otoki so vulkanskega izvora, čeprav na nekaterih, kot je Santa Maria, od naselitve otokov niso zabeležili nobene aktivnosti. Zadnji vulkan, ki je izbruhnil v arhipelagu, je bil vulkan Capelinhos (portugalsko Vulcão dos Capelinhos) leta 1957 na zahodnem delu otoka Faial. Potresi so pogosti na večini otokov.

Azori se nahajajo na mestu, kjer se stikajo tri velike svetovne tektonske plošče (severnoameriška, evrazijska in afriška). Najzahodnejša otoka arhipelaga (Corvo in Flores) sta v Severnoameriški plošči, medtem ko se preostali otoki nahajajo na območju, kjer je Evrazijska plošča ločena od Afriške plošče.

Vulkan Mount Pico na otoku Pico je z 2.351 m najvišja točka na Portugalskem.

Podnebje

Najvišje dnevne temperature se običajno gibljejo med 15 °C in 25 °C. Povprečna letna količina padavin se povečuje od vzhoda proti zahodu in v povprečju znaša od 700 do 1600 milimetrov, na gori Pico pa doseže 6300 milimetrov.

Morje okoli Azorov ogreva Zalivski tok, temperatura morske vode pa se giblje od 14 °C do 22 °C.

Podnebni podatki za Azori : Ponta Delgada
Mesec	Jan	Feb	Mar	Apr	maj	Jun	Jul	Avgust	Sep	Oktober	Nov	Dec	Leto
Povprečno visoka temperatura °C (°F)	16.5 (61.7)	16.3 (61.3)	16.7 (62.1)	17.4 (63.3)	18.7 (65.7)	21.0 (69.8)	23.7 (74.7)	25.0 (77.0)	24.0 (75.2)	21.7 (71.1)	19.4 (66.9)	17.6 (63.7)	19.8 (67.6)
Povprečna nizka temperatura °C (°F)	11.5 (52.7)	11.1 (52.0)	11.5 (52.7)	11.9 (53.4)	13.1 (55.6)	15.2 (59.4)	17.2 (63.0)	18.4 (65.1)	17.9 (64.2)	16.1 (61.0)	14.3 (57.7)	12.6 (54.7)	14.2 (57.6)
Povprečna količina padavin mm (inches)	112.4 (4.43)	81.4 (3.20)	84.8 (3.34)	66.8 (2.63)	64.2 (2.53)	39.2 (1.54)	27.3 (1.07)	48.3 (1.90)	97.0 (3.82)	107.5 (4.23)	122.0 (4.80)	121.2 (4.77)	972.1 (38.27)
Vir: Weatherbase.com [1]

Hurikani

V zgodovini je regijo prizadelo 11 tropskih ali subtropskih ciklonov. Večina jih je bila v času, ko so prizadeli regijo, ekstratropska ali tropska nevihta, čeprav je Azore doseglo več orkanov kategorije 1.

Zemljevid Azorskih otokov.


Cvetovi endemične rastline Azorskih otokov, Azorina vidalii

Uprava

Ko so Azori postali avtonomna regija Portugalske, so mesta Ponta Delgada, Angra in Horta veljala za prestolnice/administrativna mesta regionalne vlade: v njih so bili sedež predsednika (Ponta Delgada), sodstva (Angra) in regionalne skupščine (Horta).

Azori so razdeljeni na 19 občin (portugalsko concelhos), vsaka občina pa je nadalje razdeljena na župnije (portugalsko freguesias), ki jih je na vseh Azorih skupaj 156. Občine po otokih so:

Orientalski otoki	(Grupo Oriental)
Osrednji otoki	(Grupo Central)
Zahodni otok	(Grupo Ocidental)

 

Otok	Prebivalstvo		Lokalne upravne enote		Kapital
	2011	% Skupaj	Ne	Občine (Concelhos)
São Miguel	137,830	55.86	6	Lagoa, Nordeste, Ponta Delgada, Povoação, Ribeira Grande, Vila Franca do Campo	Ponta Delgada
Santa Maria	5,552	2.25	1	Vila do Porto	Vila do Porto
Faial	14,994	6.08	1	Horta	Horta
Pico	14,148	5.73	3	Lajes do Pico, Madalena do Mar, São Roque do Pico	Madalena do Mar
Graciosa	4,391	1.78	1	Santa Cruz da Graciosa	Santa Cruz da Graciosa
São Jorge	9,171	3.72	2	Calheta, Velas	Velas
Terceira	56,437	22.87	2	Angra do Heroísmo, Praia da Vitória	Angra do Heroísmo
Flores	3,793	1.54	2	Lajes das Flores, Santa Cruz das Flores	Santa Cruz das Flores
Corvo	430	0.17	1	Vila Nova do Corvo	Vila Nova do Corvo
Skupaj	246,746		19

Mesta

Na Azorih je pet mest (portugalsko cidades):

1. Ponta Delgada (37°45′01″N 25°40′12″W / 37.75028°N 25.67000°W / 37.75028; -25.67000 (Ponta Delgada, São Miguel, Azori)), otok São Miguel, 68.809 prebivalcev: Na otoku je 33.516 moških in 35.293 žensk.
2. Ribeira Grande (37°49′08″N 25°31′31″W / 37.81889°N 25.52528°W / 37.81889; -25.52528 (Ribeira Grande, São Miguel, Azori)), otok São Miguel, 32.112 prebivalcev: 16.187 moških in 15.925 žensk.
3. Angra do Heroísmo (38°39′37″N 27°13′12″W / 38.66028°N 27.22000°W / 38.66028; -27.22000 (Angra do Heroísmo, Terceira, Azori)), otok Terceira, 35.402 prebivalcev: 17.270 moških in 18.132 žensk.
4. Praia da Vitória (38°43′48″N 27°03′36″W / 38.73000°N 27.06000°W / 38.73000; -27.06000 (Praia da Vitória, Terceira, Azori)), otok Terceira, 21.035 prebivalcev: 10.434 moških in 10.601 žensk.
5. Horta (38°32′07″N 28°37′52″W / 38.53528°N 28.63111°W / 38.53528; -28.63111 (Horta, Faial, Azori)), otok Faial, 14.994 prebivalcev: 7.324 moških in 7.670 žensk.

Angra do Heroísmo, Unescova svetovna dediščina

Prebivalstvo

Po popisu iz leta 2011 je na Azorih živelo 246.746 prebivalcev: 121.533 moških in 125.213 žensk. Gostota prebivalstva na celotnem arhipelagu je 106 oseb/km².

Gospodarstvo

Azori temeljijo predvsem na kmetijstvu, ribištvu in turizmu.

V kmetijskem sektorju je zelo pomembna govedoreja. Med najpomembnejšimi pridelki na Azorih so ananas, grozdje, krompir, tobak in čaj. Ribištvo je pomembna gospodarska dejavnost na vseh otokih. Ribolovne metode so med azorskimi ribiči zelo tradicionalne. Industrija na Azorih temelji predvsem na proizvodnji mlečnih izdelkov (mleko, sir) in predelavi ribiških proizvodov, kot je tuna.

V zadnjih letih pa se je bolj razvil turizem. Ta je veliko manj razvit kot na sosednjih makaronezijskih otokih, Madeiri in Kanarskih otokih.

Galerija