Santiago (Zelenortski otoki) — največji otok z glavnim mestom Praia
Santiago (Zelenortski otoki): največji otok z glavnim mestom Praia — bogata kultura, raznolika narava, pomembno kmetijsko središče in dom polovice prebivalstva.
Santiago (portugalsko "Sveti Jakob") ali Santiagu v kreolščini Zelenortskih otokov je največji otok Zelenortskega otočja. Je najpomembnejše kmetijsko središče in dom polovice prebivalstva države. Na tem otoku je Praia, glavno mesto države.
Otok Santiago je del Makaronezije, skupine otokov v Atlantskem oceanu s podobnimi ekosistemi.
Geografija in naravne značilnosti
Santiago je največji otok Zelenortskega arhipelaga in ima razgibano notranjost z gorami, dolinami in rodovitnimi ravnicami ob obali. Najvišji vrh je Pico da Antónia, ki se dviga nad otokom in ponuja primerne razmere za pohodništvo in ekoturizem. Na otoku so tudi zaščitena območja, kot je Serra Malagueta, kjer najdemo značilno vegetacijo in endemične vrste.
Zgodovina
Santiago ima pomembno zgodovinsko vlogo v regiji: zgodnja kolonizacija s strani Portugalske v 15. stoletju je pripeljala do nastanka prve stalne naselbine in trgovskih poti. Mesto Cidade Velha (nekdanja Ribeira Grande) na jugozahodu otoka je bil zgodovinski center trgovine in transatlantske trgovine s s sužnji ter je danes UNESCO-va svetovna dediščina zaradi svoje kolonialne arhitekture in zgodovinskega pomena. Po obdobju kolonialne uprave je Zelenortska republika razglasila neodvisnost leta 1975, od takrat pa je Santiago postal politično in upravno središče z glavnimi državnimi institucijami v Praii.
Prebivalci, jezik in kultura
Na otoku živi približno polovica prebivalcev države, kar pomeni nekaj več sto tisoč ljudi, ki so večinoma potomci afriških in portugalskih naseljencev. Uradni jezik je portugalščina, domači govorci pa pogosto uporabljajo kreolski jezik (kriolu). Kulturno življenje je bogato z glasbo (morna, coladeira, funaná), plesi, verskimi prazniki in kulinariko, ki združuje afriške in portugalske vplive. V Praii in drugih krajih so pogosti festivali, karnevali in glasbeni dogodki, ki privabljajo tako domačine kot obiskovalce.
Gospodarstvo
Santiago je glavno kmetijsko središče države. Na otoku se pridelujejo osnovne živilske kulture, kot so koruza, fižol, manioka in banane, na višjih legah pa je razvita tudi pridelava kave ter zelenjave. Poleg kmetijstva sta pomembna tudi ribištvo in storitveni sektor, predvsem javna uprava, trgovina in turizem v okolici Praie ter obalnih mestih.
Podnebje
Podnebje na Santiago je suho do polsuho s sezonskimi padavinami, ki se pojavljajo predvsem v poletnih mesecih. Višje lege so običajno hladnejše in nekoliko bolj vlažne, kar omogoča različne kmetijske pridelke. Suše in pomanjkanje vode so občasno izziv za prebivalstvo in kmetijstvo, zato so pomembni projekti za upravljanje vodnih virov in trajnostni razvoj.
Življenje divjih živali in rastlin
Na otoku najdemo značilno makvovsko in suho tropsko vegetacijo ter več endemičnih rastlinskih vrst. Obalne plaže so pomembne za gnezdenje morskih želv, obalne vode pa za populacije morskih ptic in rib. Ohranjanje habitatov in zaščita vrst sta ključna zaradi občutljivosti ekosistemov otoka.
Promet in dostop
Praia kot glavno mesto nudi cestne povezave z več kraji na otoku ter pristanišča za trajekte in ribiške čolne. V bližini Praie deluje mednarodno letališče, ki omogoča povezave z drugimi otoki in zunanjo svetom, kar olajša turistični in gospodarski promet.
Turizem — kaj obiskati
- Cidade Velha — zgodovinske utrdbe, cerkve in spomeniki ter UNESCO-va zaščita.
- Tarrafal — znana plaža z belim peskom in prijetno vodo, priljubljena za kopanje in potapljanje.
- Pohodniške poti do Pico da Antónia in v Serra Malagueta za ljubitelje narave in razgledov.
- Kulturni dogodki in tržnice v Praii, kjer lahko spoznate lokalno glasbo, kulinariko in obrt.
Izzivi in razvoj
Santiago se sooča z izzivi, kot so upravljanje vodnih virov, razvoj trajnostnega turizma, izboljšanje infrastrukture in zmanjševanje revščine. Hkrati ima otok velike priložnosti za rast preko kmetijskih izboljšav, ekoturizma in povečanja povezav s svetovno diasporo Zelendortcev.
Otok Santiago tako združuje bogato zgodovino, raznoliko naravo in živahno kulturno življenje, zaradi česar je osrednji element države Zelenortski otoki tako politično kot gospodarsko.
Zgodovina
Otok je okoli leta 1460 odkril António de Noli (ali António da Noli), plemič in pomorščak iz Genove iz 15. stoletja, ki je delal za Henrika Pomorščaka iz Portugalske. De Noli je leta 1462 ustanovil staro glavno mesto otoka Ribeira Grande, zdaj znano kot Cidade Velha.
Prebivalstvo
Leta 2010[posodobitev] (zadnji nacionalni popis prebivalstva) je na otoku živelo 273.919 ljudi, kar pomeni, da je gostota prebivalstva 272,9 prebivalcev/km².
Največje mesto na otoku je Praia, glavno mesto, v katerem je leta 2010 živelo 131.602 prebivalcev.
Geografija
Santiago leži v južni skupini otokov Sotavento, približno 40 km zahodno od otoka Maio in približno 50 km vzhodno od otoka Fogo.
Otok Santiago ima površino 1.003,71 km2 (387,53 km²); od severa proti jugu je dolg 75 km, od vzhoda proti zahodu pa širok približno 35 km.
Otok je gorat, čeprav je na jugovzhodu nekoliko položnejši. Na otoku sta dve vulkanski gorski verigi:
- Serra da Malagueta na severnem delu otoka.
- Serra do Pico de Antónia na južnem delu otoka, od jugovzhoda do severozahoda. Tu je najvišja točka otoka, Pico de Antónia, visoka 1.394 m.
Na otoku sta dva naravna parka, ki varujeta rastline in živali v dveh gorskih verigah:
- Naravni park Rui Vaz e Serra de Pico de Antónia
- Naravni park Serra da Malagueta
Podnebje
Praia na jugovzhodni obali ima tropsko in subtropsko puščavsko podnebje (Köppenova podnebna klasifikacija: Bwh).
Povprečna letna temperatura v mestu Praia je 24,4 °C (75,9 °F). Povprečno najtoplejši mesec je avgust s povprečno temperaturo 26,7 °C (80,1 °F). Najhladnejši mesec je januar s povprečno temperaturo 22,2 °C (72,0 °F).
Povprečna letna količina padavin v mestu Praia znaša 210,8 milimetra (8,30 in) 8,3". Mesec z največ padavinami v povprečju je avgust z 99,1 milimetra padavin. Mesec z najmanj padavinami v povprečju je marec brez padavin. V povprečju je 49,0 dni s padavinami, največ padavin je septembra (7,0 dni), najmanj pa decembra (2,0 dni).
Uprava
Otok Santiago je razdeljen na 9 občin (conselhos) in 10 župnij (freguesias).
| Otok Santiago | ||||||
| CGN-CVcode | Conselho | ISO 3166-2koda | Območje | Prebivalstvo | Gostota | |
| 71 | Tarrafal | CV-TA | Tarrafal | 120.82 | 18,565 | 153.7 |
| 72 | Santa Catarina | CV-CA | Assomada | 242.57 | 40,852 | 168.4 |
| 73 | Santa Cruz | CV-CR | Pedra Badejo | 112.21 | 26,609 | 237.1 |
| 74 | Praia | CV-PR | Praia | 102.55 | 131,602 | 1,283.3 |
| 75 | São Domingos | CV-SD | São Domingos | 147.54 | 13,808 | 93.6 |
| 76 | São Miguel | CV-SM | Calheta de São Miguel | 77.35 | 15,648 | 202.3 |
| 77 | São Salvador do Mundo | CV-SS | Picos | 26.48 | 8,677 | 327.7 |
| 78 | São Lourenço dos Órgãos | CV-LO | João Teves | 36.94 | 7,388 | 200.0 |
| 79 | Ribeira Grande de Santiago | CV-RS | Cidade Velha | 137.25 | 8,325 | 60.7 |
- ↑ Código Geográfico Nacional de Cabo Verde
Galerija
· 
Pogled na Praio
· .jpg)
Mestna hiša Praia
· 
Gorovje Serra Malagueta
· 
Ruševine katedrale, Cidade Velha
· 
Plaža Tarrafal
Iskati