Veliki kanjon (Grand Canyon, Arizona) — narodni park, geologija in zgodovina

Veliki kanjon je znameniti kanjon v Arizoni, ki ga je ustvarila reka Kolorado. Je Unescov spomenik svetovne dediščine in narodni park Združenih držav Amerike. Je tudi eno od sedmih naravnih čudes sveta.

Veliki kanjon je dolg 277 milj (446 km), širok do 18 milj (29 km) in ponekod globok več kot milijon čevljev (približno 1,83 km). Skoraj dve milijardi let geološke zgodovine Zemlje je bilo razkritih, ko so reka Kolorado in njeni pritoki (manjše reke) prebijali svoje struge skozi plast za plastjo kamnin.

Dokazi kažejo, da je reka Kolorado v kanjonu tekla pred vsaj 17 milijoni let. Od takrat je reka Kolorado še naprej erodirala in oblikovala kanjon do današnje oblike, čeprav podrobnosti nastanka in hitrost izklesavanja ostajajo predmet znanstvenih razprav — nekatere študije predlagajo hitrejše rezanje v zadnjih 5–6 milijonih letih, druge pa širši časovni okvir vključujoč starejše faze razvoja.

Geologija

Stene Velikega kanjona predstavljajo navpični zapis geološke zgodovine. V globinah se nahajajo zelo stare metamorfne kamnine (na primer Vishnu Schist), stare približno 1,7–1,8 milijarde let, nad njimi pa so plasti sedimentnih kamnin iz paleozoika (npr. Tapeats Sandstone, Bright Angel Shale, Muav Limestone ter na vrhu Kaibab Limestone). Te zaporedne plasti kažejo spremembe morskih in obalnih okolij skozi čas.

Glavni mehanizmi, ki so oblikovali kanjon, vključujejo dvig Colorado Plateau (dvig tal je povečal strm vzpon reke in s tem njeno sposobnost erozije) ter dolgoročno rezanje s strani reke in njenih pritokov. Erozija, masažne premike in vremenski vplivi (zmrzal, padavine) so skupaj izklesali strme stene in struge.

Človek in zgodovina

Območje je bilo poseljeno že tisočletja; številne avtohtone skupnosti — med njimi Hopi, Havasupai, Hualapai, Navajo in Paiute — imajo dolge kulturne in duhovne povezave s kanjonom. Arheološki dokazi kažejo človeško prisotnost v in okoli kanjona več tisoč let.

Evropski izkustveni stiki so bili od 16. stoletja naprej, vendar je širše raziskovanje in priljubljenost med obiskovalci rasla v 19. stoletju. Veliki kanjon je bil razglašen za narodni park 26. februarja 1919; s tem je zaščiten kot enega najpomembnejših naravnih območij ZDA. Leta 1979 je bil vpisan na seznam Unescove svetovne dediščine.

Narava, podnebje in živalstvo

Podnebje se močno spreminja glede na nadmorsko višino: rob kanjona (rim) ima hladnejše, pogosto gozdnato podnebje (severni rob je hladnejši in bolj oddaljen), medtem ko so nižji predeli in sam zarezek vroči in suhi. Zaradi teh razlik so ekosistemi zelo raznoliki — od borovih gozdov na robovih do puščavskih skupnosti v zarezu.

Živalski svet vključuje številne vrste, kot so kljukasti jastrebi, kondorji (občasno), kojoti, mule deer (jeleni), majhne sesalce in številne plazilce ter insekte. Voda reke Kolorado podpira edinstvene rečne in kanjonske habitate.

Turizem in rekreacija

• Obiski: Veliki kanjon privabi več milijonov obiskovalcev letno; najbolj obiskana je južna stran (South Rim), ki je dostopna skozi vse leto, medtem ko je severni rob (North Rim) manj obljuden in sezonsko odprt zaradi dežja in snega.
• Poti in razgledi: Znane poti vključujejo Bright Angel Trail, South Kaibab Trail in Rim-to-Rim pohod. Pri obisku je treba upoštevati zahtevnost poti, vremenske razmere in pomanjkanje vode v spodnjih predelih.
• Rečne ekspedicije: Večdnevni rafting in raftarske ture po reki Kolorado skozi kanjon so zaradi divjih brzic ter izjemnih razgledov zelo priljubljene, a zahtevajo dobro pripravo in pogosto dovoljenje.
• Druge aktivnosti: mule rides (jahanje na mule), panoramski poleti z letalom ali helikopterjem, obisk razglednih točk (Mather Point, Yavapai Point), izobraževalni programi v obiskovalskih centrih in muzeji.

Upravljanje in zaščita

Park varujejo številne predpise, namenjeni ohranjanju naravne in kulturne dediščine. Med izzivi so pritisk turizma, onesnaževanje zraka, spremembe vodnega režima reke Kolorado, nevarnost rudarskih dovoljenj (zlasti za izkop fosilnih goriv in urana) ter podnebne spremembe. Povezano z upravljanjem je sodelovanje z avtohtonimi skupnostmi, ki zahtevajo spoštovanje in vključevanje v odločitve o rabi zemljišč.

Praktični nasveti za obiskovalce

• Pripravite se na vročino v spodnjih predelih in hladnejše razmere na robu; nosite dovolj vode in zaščito pred soncem.
• Če načrtujete večdnevni spust v kanjon, pridobite ustrezna dovoljenja in poskrbite za izkušeno vodstvo ali načrt poti z dovolj virov.
• Spoštujte kulturne kraje in lokalne skupnosti; mnoge lokacije so sveta mesta za avtohtone narode.
• Upoštevajte pravila parka glede požarov, smeti in varnosti ter se informirajte v obiskovalskih centrih (ranger stations).

Veliki kanjon ni le impresiven geološki zapis in naravno znamenitost, temveč tudi kulturno in ekološko bogato območje, ki zahteva skrbno upravljanje, da ohrani svojo vrednost za prihodnje generacije.

Geologija

Posledica erozije je eden najpopolnejših geoloških stebrov (skladovnic kamninskih plasti) na planetu. V Velikem kanjonu in na območju narodnega parka Veliki kanjon je razkritih skoraj 40 glavnih sedimentnih kamninskih plasti. Stare so od približno 200 milijonov do skoraj 2 milijardi let.

Večina je bila odložena v toplih in plitvih morjih v bližini starodavnih, že zdavnaj opuščenih morskih obal na zahodu Severne Amerike. Zastopani so tako morski kot kopenski sedimenti, vključno s fosiliziranimi peščenimi sipinami iz starodavne puščave. Na območju Velikega kanjona je v geološkem zapisu znanih vsaj 14 neskladij.

Glavne kamnine v Velikem kanjonu so različne starosti, od skoraj 2 milijardi let starega skrilavca Višnu na dnu Notranje soteske do 230 milijonov let starega apnenca Kaibab na robu.

Na diagramu je prikazana približno milijardo let dolga vrzel med plastjo, staro približno 500 milijonov let (modra), in spodnjo plastjo, ki je na vrhu stara približno 1,5 milijarde let (zelena). Ta velika neskladnost kaže na obdobje erozije med dvema obdobjema odlaganja.

Veliko formacij se je odlagalo v toplih plitvih morjih, obalnih okoljih (kot so plaže) in močvirjih. Morska obala je večkrat napredovala in se umaknila čez rob proto-Severne Amerike.

Velika globina Velikega kanjona in zlasti višina njegovih plasti (večina jih je nastala pod morsko gladino) sta posledica dviga Koloradske planote za 5000 do 10 000 čevljev (1500 do 3000 m). To se je začelo pred približno 65 milijoni let v obdobju laramidne orogeneze (gradnje gora). Ta dvig je povečal nagib reke Kolorado in njenih pritokov, kar je povečalo njihovo hitrost in sposobnost prebijanja skozi kamnine.

Vremenske razmere v ledeni dobi so povečale tudi količino vode v drenažnem sistemu reke Kolorado. Predhodna reka Kolorado se je odzvala tako, da je hitreje in globlje zarezala svojo strugo.

Osnovna gladina in tok reke Kolorado (ali njenega prednika) sta se spremenila pred 5,3 milijona let, ko se je odprl Kalifornijski zaliv in znižal osnovno gladino reke (najnižjo točko). To je povečalo hitrost erozije in pred 1,2 milijona let zmanjšalo skoraj celotno sedanjo globino Velikega kanjona. Stopničast videz kamnin je nastal zaradi njihove različne odpornosti proti vodnemu toku.

Pred tremi milijoni do 100.000 leti je vulkanska dejavnost na območju razširila pepel (tuf) in lavo ter občasno popolnoma zaprla reko. Te vulkanske kamnine so najmlajše v kanjonu.

Diagram, ki prikazuje razporeditev, starost in debelino kamninskih enot v Velikem kanjonu.

Vprašanja in odgovori

V: Kje se nahaja Veliki kanjon?

V: Po čem je Veliki kanjon prepoznaven?

V: Kako dolg je Veliki kanjon?

V: Kako širok in globok je na nekaterih mestih?

V: Kdaj je erozija začela oblikovati kanjon?

Išči po črki