Friedrich Hayek: ekonomist, liberalni filozof in Nobelovec

Friedrich August von Hayek, CH (8. maj 1899-23. marec 1992) je bil avstrijsko-britanski ekonomist in politični filozof. Zaslovel je, ker je odločno zagovarjal liberalizem in kapitalizem prostega trga. Nasprotoval je prevelikemu centralnemu nadzoru gospodarstva in družbe. Menil je, da oblike vladavine, kot je socializem, niso dobre za gospodarstvo in škodujejo svobodi posameznika. Hayekovo značilno delo Pot vhlapčevstvo se nanaša na posledice socializma.

Bil je eden najpomembnejših ekonomistov in političnih filozofov 20. stoletja. Bil je eden najpomembnejših članov avstrijske ekonomske šole. Imel je tudi številne ideje na področju sodne prakse in kognitivne znanosti. Nobelovo nagrado za ekonomijo je leta 1974 prejel skupaj s svojim tekmecem Gunnarjem Myrdalom. Nagrado sta prejela za svoje delo na področju teorije denarja in gospodarskih nihanj; tudi za analizo soodvisnosti gospodarskih, družbenih in institucionalnih pojavov. Leta 1991 je prejel tudi ameriško predsedniško medaljo svobode. Velja za enega od glavnih povzročiteljev spremembe keynesianske politike iz prve polovice 20. stoletja. Namesto da bi se vlade ukvarjale s podrobnostmi gospodarstva, so se v osemdesetih letih in pozneje vrnile h klasičnemu liberalizmu. To se je najbolj izrazito zgodilo v osemdesetih letih 20. stoletja v ZDA (pod vodstvom Ronalda Reagana) in Združenem kraljestvu (pod vodstvom Margaret Thatcher).

Življenje in kariera

Hayek se je rodil v Gradcu v Avstro-Ogrski in študiral pravo in ekonomijo. V zgodnjih letih je deloval v Avstriji, kasneje pa je večino svoje akademske kariere preživel v Veliki Britaniji in ZDA, kjer je predaval in vplival na razvoj politične ekonomije 20. stoletja. Bil je aktiven v akademskih krogih, sodeloval z raziskovalnimi inštituti ter pomagal ustanavljati mreže intelektualcev, ki so podpirali klasično liberalne ideje.

Glavne ideje in prispevki

Hayek je v svojem delu izpostavil več ključnih konceptov, ki so vplivali tako na ekonomijo kot na politično teorijo:

Problem znanja: Hayek je poudarjal, da je znanje o gospodarskih razmerah razpršeno med posamezniki in da ga centralni planerji ne morejo zbrati ali učinkovito uporabiti. Zato so trg in cenovni mehanizem po njegovem mnenju najboljši način za usklajevanje informacij in odločitev.

Spontani red: Trgi in mnogoteri socialni pojavi se razvijajo kot neplansko urejen sistem, pri katerem posamezne odločitve vodijo k kompleksnim, koristnim uredilom, ki jih ni zasnoval noben centralni načrtovalec.

Vladanje po pravilu (rule of law): Hayek je zagovarjal, da naj bodo pravila splošna, vnaprej znana in enaka za vse; nasprotoval je arbitrarni oblasti, ki spreminja pravila glede na kratkoročne interese.

Metodološki individualizem: V svojem razmišljanju je postavljal posameznika in njegove izbire v središče analize družbenih pojavov.

Denarna politika in nihanja: V ekonomiji se je ukvarjal z denarjem, inflacijo in gospodarskimi cikli ter opozarjal na nevarnosti pretiranega širjenja denarne osnove in regulativnih posegov, ki izkrivljajo trg.

Kasnejše ideje: V poznejših delih je celo predlagal denacionalizacijo denarja in tekmovanje zasebnih valut kot način omejevanja inflacije in izboljšanja denarne discipline.

Glavna dela

Poleg omenjenega dela Pot vhlapčevstvo, kjer opozarja na nevarnosti totalitarnih posledic načrtovanja gospodarstva, je med njegovimi pomembnejšimi deli tudi "The Constitution of Liberty" (ustvarjalno razmišljanje o svobodi in institucijah) in večzvezna serija "Law, Legislation and Liberty". V teh delih združuje ekonomske argumente z obrambami posameznikovih svoboščin in institucionalne ureditve, ki to omogočajo.

Vpliv in kritike

Hayekov vpliv je obsežen: vplival je na razvoj liberalne politične misli, reformne politike v 1980-ih in širše gibanje za manjšo vlogo države v gospodarstvu. Pomagal je oblikovati razprave, ki so prispevale k spremembam v gospodarski politiki v ZDA (R. Reagan) in VB (M. Thatcher).

Hkrati je bil predmet kritik. Nasprotniki so mu očitali, da podcenjuje vlogo javnih institucij pri zagotavljanju socialnega varstva in stabilnosti, da preveč poenostavlja mehanizme trga ali da njegova opozorila pred totalitarizmom niso vedno neposredno povezana s praktičnimi ekonomskimi politikami. V znanstvenih krogih potekajo dolgotrajne razprave o obsegu in mejah njegovih argumentov.

Nagrade in priznanja

Hayek je leta 1974 prejel Nobelovo nagrado za ekonomijo (deljena z Gunnarjem Myrdalom) za delo na področju teorije denarja in gospodarskih nihanj ter analizo soodvisnosti gospodarskih in institucionalnih pojavov. Leta 1991 mu je bila podeljena tudi predsedniška medalja svobode v ZDA.

Zapustina

Hayekova zapuščina je kompleksna: njegovi koncepti o ceni kot nosilcu informacij, spontanem redu in omejitvah centralnega načrtovanja ostajajo temeljni v sodobnih razpravah o vlogi države in trga. Številni ekonomisti, politiki in misleci se še vedno sklicujejo na njegove ugotovitve pri oblikovanju javnih politik, medtem ko se zgodovinski pomen njegovih napotkov za svobodo in institucionalno ureditev še naprej proučuje in ocenjuje.

Vprašanja in odgovori

V: Kdo je bil Friedrich August von Hayek?

V: Kaj je Hayek menil o oblikah vladavine, kot je socializem?

V: Katero je njegovo najbolj znano delo?

V: Na katerih področjih je imel ideje?

V: Kakšno nagrado je prejel leta 1974?

V: Kdaj je prejel ameriško predsedniško medaljo svobode?

V: Kako so se po njegovi zaslugi v 20. stoletju spremenile vlade?

Išči po črki