Nagrada Sveriges Riksbank za ekonomske znanosti — Nobelova nagrada za ekonomijo
Nagrada Sveriges Riksbank — Nobelova nagrada za ekonomijo: zgodovina, sloviti prejemniki in njen vpliv na svetovno gospodarstvo, teorije in nagrade.
Nagrada Sveriges Riksbank za ekonomske znanosti v spomin na Alfreda Nobela, neuradno imenovana Nobelova nagrada za ekonomijo, je nagrada, ki se vsako leto podeli za izjemne prispevke na področju ekonomije. Nagrada ni bila ena od nagrad, določenih v oporoki Alfreda Nobela. Nagrajenci prejmejo diplomo in zlato medaljo od švedskega monarha na isti slovesnosti 10. decembra v Stockholmu kot Nobelovi nagrajenci za fiziko, kemijo, fiziologijo ali medicino in literaturo. Tudi denarni znesek, ki ga prejmejo nagrajenci za ekonomijo, je enak znesku drugih nagrad.
Zgodovina in ustanovitev
Nagrada je bila ustanovljena leta 1968 z odločbo švedske centralne banke Sveriges Riksbank ob 300-letnici banke. Prva nagrada je bila podeljena leta 1969 in jo je prejelo dvoje ekonomistov: Ragnar Frisch in Jan Tinbergen, ki sta bila med pionirji ekonometrije. Čeprav se nagrada pogosto imenuje "Nobelova nagrada za ekonomijo", formalno ni ena od nagrad, omenjenih v oporoki Alfreda Nobela — zato se včasih v javnosti vodi razprava o legitimnosti imena.
Postopek izbire in podelitve
Priznanje administrira in podeljuje Royal Swedish Academy of Sciences (Kraljeva švedska akademija znanosti). Vsako leto imenovana komisija za nagrado pošlje povabila za nominacije kvalificiranim nominirancem (univerzitetni profesorji, prejšnji nagrajenci, vodje raziskovalnih institucij ipd.). Rok za oddajo nominacij običajno poteče konec januarja, predlogi pa ostanejo zaupni 50 let.
Akademija prouči nominacije, najame strokovne poročevalce in na koncu izbiro potrdi s sklepom. Nagrajenci so običajno razglašeni oktobra, slavnostna podelitev pa poteka 10. decembra v Stockholmu, ko prejemniki prejmejo zlato medaljo, diplomo in denarni del nagrade.
Pomembnost in primeri prispevkov
Nagrada označuje najvišje mednarodno priznanje za raziskave ter teorije in metode, ki so imele velik vpliv na ekonomsko znanost in prakso. Med prejemniki so gospodarstveniki in raziskovalci z raznolikimi prispevki, na primer:
- Ragnar Frisch in Jan Tinbergen (1969) – pionirji ekonometrije
- Paul Samuelson (1970) – temeljni prispevki k moderni ekonomski analizi
- John Nash (1994) – razvoj teorije iger
- Daniel Kahneman (2002) – razvoj vedenjske ekonomije (psihologija in ekonomija)
- Elinor Ostrom (2009) – raziskave o upravljanju skupnih dobrin
- Abhijit Banerjee, Esther Duflo in Michael Kremer (2019) – eksperimentalni pristopi za zmanjševanje revščine
- Paul R. Milgrom in Robert B. Wilson (2020) – izboljšave teorije dražb in novih oblik dražbenih sistemov
- Claudia Goldin (2023) – zgodovinska analiza trga dela in spolne razlike
Čeprav je nagrada pogosto podeljena za strogo teoretične dosežke, so bili priznani tudi empirični, eksperimentalni in politično-usmerjeni prispevki, ki so vplivali na javne politike in institucionalne spremembe.
Kritike in razprave
Ker nagrada ni bila omenjena v Nobelovi oporoki, jo nekateri strokovnjaki in javnost obravnavajo ločeno od "klasičnih" Nobelovih nagrad. Poleg tega se pojavljajo kritike glede:
- prevelikega poudarka na formalnih matematičnih modelih v primerjavi s praktično pomembnimi vprašanji,
- vpliva političnih ali ideoloških preferenc pri izboru,
- neenakosti pri zastopanosti spolov in geografskih regij med prejemniki (žensk je bilo med nagrajenci relativno malo).
Kljub tem kritikam nagrada ostaja eno najprestižnejših mednarodnih priznanj v ekonomiji in pogosto usmerja pozornost mednarodne stroke in politike k temam, ki jih nagrajen raziskovalec obravnava.
Praktične informacije
Nagrada vključuje zlato medaljo, diplomo in denarni del. Višina denarnega dela se v praksi določi istočasno kot za druge Nobelove nagrade in se lahko spreminja med leti. Nominacije in postopki izbire so zaupni, podrobnosti pa postanejo javne po 50 letih.
Zapuščina
Nagrada Sveriges Riksbank za ekonomske znanosti v spomin na Alfreda Nobela je pomembno priznanje za dosežke v ekonomiji in prispeva k širjenju pozornosti na ključne teorije in politike, ki oblikujejo sodobno gospodarstvo. Čeprav obstajajo razprave o njenem statusu in usmeritvah, ostaja simbol odličnosti v ekonomski znanosti.
Zmagovalci
| Leto | Laureat | Država | Utemeljitev | Doktorska univerza | Institucija (najpomembnejši mandat/ob prejemu) | |
| 1969 |
| Ragnar Frisch | "za razvoj in uporabo dinamičnih modelov za analizo gospodarskih procesov". | Univerza v Oslu | Univerza v Oslu | |
|
| Jan Tinbergen | Univerza v Leidnu | Univerza Erasmus | |||
| 1970 |
|
| "za znanstveno delo, s katerim je razvil statično in dinamično ekonomsko teorijo ter dejavno prispeval k dvigu ravni analize v ekonomski znanosti" | Univerza Harvard | Tehnološki inštitut Massachusetts | |
| 1971 |
| Simon Kuznets |
| "za empirično utemeljeno razlago gospodarske rasti, ki je omogočila nov in poglobljen vpogled v gospodarsko in družbeno strukturo ter proces razvoja" | Univerza Columbia | Univerza Harvard |
| 1972 |
| John Hicks |
| "za pionirske prispevke k splošni teoriji ekonomskega ravnovesja in teoriji blaginje." | Univerza v Oxfordu | Univerza v Oxfordu |
|
| Kenneth Arrow |
| Univerza Columbia | Univerza Harvard | ||
| 1973 |
| Wassily Leontief |
| "za razvoj metode input-output in njeno uporabo pri pomembnih gospodarskih problemih". | Univerza v Berlinu | Univerza Harvard |
| 1974 |
| Gunnar Myrdal | "za njuno pionirsko delo na področju teorije denarja in gospodarskih nihanj ter za prodorno analizo soodvisnosti gospodarskih, družbenih in institucionalnih pojavov." | Univerza v Stockholmu | Univerza v Stockholmu | |
|
| Univerza na Dunaju | London School of Economics, Univerza v Chicagu | ||||
| 1975 |
| Leonid Kantorovič |
| "za prispevke k teoriji optimalnega razporejanja virov" | Leningrad State University | Novosibirsk State University |
|
| Tjalling Koopmans |
| Univerza v Leidnu | Univerza v Chicagu, Univerza Yale | ||
| 1976 |
|
| "za dosežke na področju analize potrošnje, monetarne zgodovine in teorije ter za prikaz kompleksnosti stabilizacijske politike". | Univerza Columbia | Univerza v Chicagu | |
| 1977 |
| Bertil Ohlin | "za prelomni prispevek k teoriji mednarodne trgovine in mednarodnega gibanja kapitala" | Univerza v Stockholmu | Stockholmska ekonomska šola | |
|
| James Meade |
| Univerza v Cambridgeu | Univerza v Cambridgeu | ||
| 1978 |
| Herbert A. Simon |
| "za pionirsko raziskovanje procesa odločanja v gospodarskih organizacijah". | Univerza v Chicagu | Univerza Carnegie Mellon |
| 1979 | Theodore Schultz |
| "za pionirske raziskave na področju raziskav gospodarskega razvoja s posebnim poudarkom na problemih držav v razvoju." | Univerza Wisconsin-Madison | Univerza v Chicagu | |
| Arthur Lewis |
| London School of Economics | Univerza Princeton | |||
| 1980 | Lawrence Klein |
| "za izdelavo ekonometričnih modelov in njihovo uporabo pri analizi gospodarskih nihanj in gospodarskih politik". | Tehnološki inštitut Massachusetts | Univerza v Pensilvaniji | |
| 1981 |
|
| "za njegovo analizo finančnih trgov in njihovih povezav z odločitvami o izdatkih, zaposlovanjem, proizvodnjo in cenami". | Univerza Harvard | Univerza Yale | |
| 1982 | George Stigler |
| "za njegove temeljne študije industrijskih struktur, delovanja trgov ter vzrokov in učinkov javne regulacije". | Univerza v Chicagu | Univerza v Chicagu | |
| 1983 |
| Gérard Debreu | "za uvedbo novih analitičnih metod v ekonomsko teorijo in za strogo reformulacijo teorije splošnega ravnovesja". | École Normale SupérieureUniverza v | Kalifornijska univerza, Berkeley | |
| 1984 | Richard Stone |
| "za temeljni prispevek k razvoju sistemov nacionalnih računov in s tem za znatno izboljšanje osnove za empirično ekonomsko analizo". | Univerza v Cambridgeu | Univerza v Cambridgeu | |
| 1985 |
| Franco Modigliani | "za njegove pionirske analize varčevanja in finančnih trgov". | Nova šola za družbene raziskave | Tehnološki inštitut Massachusetts | |
| 1986 |
| James M. Buchanan |
| "za razvoj pogodbenih in ustavnih temeljev teorije ekonomskega in političnega odločanja". | Univerza v Chicagu | Univerza George Mason |
| 1987 |
| Robert Solow |
| "za prispevek k teoriji gospodarske rasti" | Univerza Harvard | Tehnološki inštitut Massachusetts |
| 1988 |
| Maurice Allais | "za njegove pionirske prispevke k teoriji trgov in učinkovite rabe virov". | École Polytechnique | École Nationale Supérieure des Mines de Paris, Univerza Paris Nanterre | |
| 1989 |
| Trygve Haavelmo | "za pojasnitev temeljev ekonometrije na področju teorije verjetnosti in analize sočasnih ekonomskih struktur". | Univerza v Oslu | Univerza v Oslu | |
| 1990 | Harry Markowitz |
| "za pionirsko delo na področju teorije finančne ekonomije" | Univerza v Chicagu | Univerza City University of New York | |
| Merton Miller | Univerza Johns Hopkins | Univerza Carnegie Mellon, Univerza v Chicagu | ||||
|
| William F. Sharp | Kalifornijska univerza v Los Angelesu | Univerza Stanford | |||
| 1991 |
| Ronald Coase |
| "za odkritje in pojasnitev pomena transakcijskih stroškov in lastninskih pravic za institucionalno strukturo in delovanje gospodarstva". | London School of Economics | Univerza v Chicagu, London School of Economics |
| 1992 |
| Gary Becker |
| "ker je razširil področje mikroekonomske analize na širok spekter človeškega vedenja in interakcij, vključno z netržnim vedenjem". | Univerza v Chicagu | Univerza v Chicagu |
| 1993 |
| Robert Fogel |
| "za prenovo raziskav na področju gospodarske zgodovine z uporabo ekonomske teorije in kvantitativnih metod za razlago gospodarskih in institucionalnih sprememb". | Univerza Johns Hopkins | Univerza v Chicagu |
|
| Douglass North | Kalifornijska univerza, Berkeley | Univerza Washington v St Louisu | |||
| 1994 | John Harsanyi | "za pionirsko analizo ravnovesij v teoriji nekooperativnih iger." | Univerza Stanford | Kalifornijska univerza, Berkeley | ||
|
| John Forbes Nash |
| Univerza Princeton | Univerza Princeton | ||
|
| Reinhard Selten | Univerza Goethe v Frankfurtu | Univerza v Bonnu | |||
| 1995 | Robert Lucas, Jr. |
| "za razvoj in uporabo hipoteze racionalnih pričakovanj, s čimer je spremenil makroekonomsko analizo in poglobil naše razumevanje ekonomske politike". | Univerza v Chicagu | Univerza v Chicagu | |
| 1996 | James Mirrlees |
| "za temeljne prispevke k ekonomski teoriji spodbud pri asimetričnih informacijah" | Univerza v Cambridgeu | Univerza v Oxfordu, Univerza v Cambridgeu | |
| William Vickrey | Univerza Columbia | Univerza Columbia | ||||
| 1997 |
| Robert C. Merton |
| "za novo metodo za določanje vrednosti izvedenih finančnih instrumentov." | Tehnološki inštitut Massachusetts | Tehnološki inštitut Massachusetts |
|
| Myron Scholes | Univerza v Chicagu | Tehnološki inštitut Massachusetts | |||
| 1998 |
| Amartya Sen | "za prispevek k ekonomiji blaginje" | Univerza v Cambridgeu | Univerza Harvard, Univerza Cambridge | |
| 1999 |
| Robert Mundell | "za njegovo analizo monetarne in fiskalne politike v različnih režimih deviznih tečajev in analizo optimalnih valutnih območij". | Tehnološki inštitut Massachusetts | Univerza Columbia | |
| 2000 |
| James Heckman |
| "za razvoj teorije in metod za analizo selektivnih vzorcev" | Univerza Princeton | Univerza v Chicagu |
|
| Daniel McFadden |
| "za razvoj teorije in metod za analizo diskretne izbire" | Univerza v Minnesoti | Kalifornijska univerza Berkeley, Tehnološki inštitut Massachusetts | |
| 2001 |
| George Akerlof |
| "za analize trgov z asimetričnimi informacijami". | Tehnološki inštitut Massachusetts | Univerza Georgetown, Kalifornijska univerza Berkeley |
|
| Michael Spence | Univerza Harvard | Univerza Harvard | |||
|
| Joseph E. Stiglitz | Tehnološki inštitut Massachusetts | Univerza Princeton, Univerza Columbia | |||
| 2002 |
| Daniel Kahneman | "za vključevanje spoznanj psiholoških raziskav v ekonomsko znanost, zlasti glede človeške presoje in odločanja v negotovosti". | Kalifornijska univerza, Berkeley | Univerza Princeton, Univerza Britanska Kolumbija | |
|
| Vernon L. Smith |
| "za uveljavitev laboratorijskih poskusov kot orodja v empirični ekonomski analizi, zlasti pri preučevanju alternativnih tržnih mehanizmov". | Univerza Harvard | Univerza v Arizoni | |
| 2003 |
| Robert F. Engle |
| "za metode analize ekonomskih časovnih vrst s časovno spremenljivo nestanovitnostjo (ARCH)" | Univerza Cornell | Kalifornijska univerza, San Diego |
|
| Clive Granger |
| "za metode analize ekonomskih časovnih vrst s skupnimi trendi (kointegracija)" | Univerza v Nottinghamu | Kalifornijska univerza, San Diego | |
| 2004 |
| Finn E. Kydland | "za njun prispevek k dinamični makroekonomiji: časovna usklajenost ekonomske politike in gonilne sile poslovnih ciklov." | Univerza Carnegie Mellon | Univerza Carnegie Mellon | |
|
| Edward C. Prescott |
| Univerza Carnegie Mellon | Univerza Carnegie Mellon, Državna univerza Arizona | ||
| 2005 |
| Robert J. Aumann | "za izboljšanje našega razumevanja konfliktov in sodelovanja s pomočjo analize teorije iger." | Tehnološki inštitut Massachusetts | Hebrejska univerza v Jeruzalemu | |
|
|
| Univerza Harvard | Univerza Yale, Univerza Harvard | |||
| 2006 |
|
| "za njegovo analizo medčasovnih kompromisov v makroekonomski politiki". | Univerza Yale | Univerza Columbia | |
| 2007 |
| "ker je postavil temelje teorije oblikovanja mehanizmov" | London School of Economics | Univerza v Minnesoti, Državna univerza Iowa | ||
|
| Eric S. Maskin |
| Univerza Harvard | Univerza Harvard | ||
|
| Roger B. Myerson | Univerza Harvard | Northwestern University | |||
| 2008 |
| Paul Krugman |
| "za njegovo analizo trgovinskih vzorcev in lokacije gospodarskih dejavnosti". | Tehnološki inštitut Massachusetts | Univerza Princeton |
| 2009 |
| Elinor Ostrom |
| "za njeno analizo gospodarskega upravljanja, zlasti skupnega premoženja." | Kalifornijska univerza v Los Angelesu | Univerza Indiana |
|
| Oliver E. Williamson | "zaradi njegove analize gospodarskega upravljanja, zlasti meja podjetja." | Univerza Carnegie Mellon | Univerza v Pensilvaniji, Kalifornijska univerza Berkeley | ||
| 2010 |
| Peter A. Diamond |
| "za njuno analizo trgov s frikcijami pri iskanju" | Tehnološki inštitut Massachusetts | Tehnološki inštitut Massachusetts |
|
| Dale T. Mortensen | Univerza Carnegie Mellon | Northwestern University | |||
|
| Christopher A. Pissarides |
| London School of Economics | London School of Economics | ||
| 2011 |
| Thomas J. Sargent |
| "za empirične raziskave o vzrokih in posledicah v makroekonomiji". | Univerza Harvard | Hoover Institution, Univerza v Minnesoti |
|
| Christopher A. Sims | Univerza Harvard | Univerza v Minnesoti | |||
| 2012 |
| Alvin E. Roth |
| "za teorijo stabilnih alokacij in prakso oblikovanja trga." | Univerza Stanford | Univerza Stanford, Univerza Harvard |
|
| Lloyd S. Shapley | Univerza Princeton | Kalifornijska univerza v Los Angelesu | |||
| 2013 |
|
| "za empirično analizo cen premoženja." | Univerza v Chicagu | Univerza v Chicagu | |
|
| Lars Peter Hansen | Univerza v Minnesoti | Univerza v Chicagu | |||
|
| Robert J. Shiller | Tehnološki inštitut Massachusetts | Univerza Yale | |||
| 2014 |
| Jean Tirole | "za njegovo analizo tržne moči in regulacije". | Tehnološki inštitut Massachusetts | Tehnološki inštitut Massachusetts | |
| 2015 |
| Angus Deaton |
| "za njegovo analizo potrošnje, revščine in blaginje". | Univerza v Cambridgeu | Univerza v Bristolu, Univerza Princeton |
| 2016 |
| Oliver Hart | "za njun prispevek k teoriji pogodb". | Univerza Princeton | Tehnološki inštitut Massachusetts, Univerza Harvard | |
|
| Bengt Holmström | Univerza Stanford | Tehnološki inštitut Massachusetts, Univerza Yale | |||
| 2017 |
| Richard Thaler |
| "za njegov prispevek k vedenjski ekonomiji". | Univerza v Rochestru | Univerza Cornell, Univerza v Chicagu |
| 2018 |
| William Nordhaus |
| "za vključevanje podnebnih sprememb v dolgoročno makroekonomsko analizo". | Tehnološki inštitut Massachusetts | Univerza Yale |
|
| Paul Romer | "za vključevanje tehnoloških inovacij v dolgoročno makroekonomsko analizo" | Univerza v Chicagu | Univerza v New Yorku | ||
| 2019 |
| Abhijit Banerjee | "za njihov eksperimentalni pristop k zmanjševanju svetovne revščine". | Univerza Harvard | Tehnološki inštitut Massachusetts | |
|
| Esther Duflo | Tehnološki inštitut Massachusetts | Tehnološki inštitut Massachusetts | |||
| Michael Kremer |
| Univerza Harvard | Univerza Harvard | |||
| 2020 |
| Paul Milgrom |
| "za izboljšave teorije dražb in izume novih oblik dražb." | Univerza Stanford | Univerza Stanford |
| Robert B. Wilson |
| Univerza Harvard | Univerza Stanford |
.jpeg)
.svg.png){kind=small}
_crop.jpg)
.jpg)
.jpg)
.jpg)
_(cropped).jpg)
).jpg)
Sorodne strani
- Seznam Nobelovih nagrajencev po državah
- Seznam Nobelovih nagrajencev za kemijo
- Seznam Nobelovih nagrajencev za fiziko
- Seznam Nobelovih nagrajencev za fiziologijo ali medicino
- Seznam Nobelovih nagrajencev za književnost
- Seznam prejemnikov Nobelove nagrade za mir
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je Nobelova nagrada za ekonomijo?
O: Nobelova nagrada za ekonomijo, znana tudi kot nagrada Sveriges Riksbank za ekonomske znanosti v spomin na Alfreda Nobela, je letna nagrada, ki se podeljuje posameznikom, ki so izjemno prispevali na področju ekonomije.
V: Ali je bila ta nagrada vključena v oporoko Alfreda Nobela?
O: Ne, nagrada ni bila ena od nagrad, ki jih je Alfred Nobel določil v svoji oporoki.
V: Kdaj in kje dobijo nagrajenci diplomo in zlato medaljo?
O: Nagrajenci prejmejo diplomo in zlato medaljo od švedskega monarha na slovesnosti 10. decembra vsako leto v Stockholmu.
V: Kdo še prejme nagrade na isti slovesnosti?
O: Na isti slovesnosti prejmejo nagrade tudi nagrajenci za fiziko, kemijo, fiziologijo ali medicino in literaturo.
V: Koliko denarja prejmejo nagrajenci za ekonomijo skupaj z nagrado?
O: Dobitniki nagrad za ekonomijo prejmejo enako vsoto denarja kot druge nagrade, ki se podelijo na isti slovesnosti.
Iskati