Hayek: Pot v hlapčevstvo — opozorilo pred centralnim načrtovanjem

Hayek: Pot v hlapčevstvo — prepričljivo opozorilo pred centralnim načrtovanjem; analiza izgube svobode, rasti državne moči in nevarnosti totalitarizma.

Pot v hlapčevstvo je knjiga, ki jo je ekonomist in filozof avstrijskega rodu Friedrich von Hayek (1899-1992) napisal med letoma 1940 in 1943. Nastala je v času druge svetovne vojne in odziva na takratne razprave o načrtovanju, upravljanju gospodarstva in vlogi države v družbi.

Teme in glavni argumenti

V knjigi Hayek opozori na nevarnost tiranije, ki izhaja iz "vladnega nadzora nad gospodarskim odločanjem s centralnim načrtovanjem". Njegov temeljni argument je, da centralno načrtovanje zahteva koncentracijo moči in poseganje v svobodo posameznika, kar vodi k zmanjšanju pluralnosti odločanja in k postopnemu izginjanju političnih svoboščin.

Hayek poudarja vlogo trga kot mehanizma za prenos informacij: cene po njegovem omogočajo prenos razpršenega znanja, ki ga nobena centralna agencija ne more zbrati ali učinkovito uporabiti. Brez tega informacijskega sistema so odločitve načrtovalcev nujno slabše in bolj krčijo možnosti posameznikov. Zaradi tega Hayek nasprotuje ideji, da bi država lahko načrtovala vse gospodarske dejavnosti brez velikega tveganja za avtoritarni nadzor.

Pravice in želje posameznika so po Hayeku pomembne; država se ne bi smela preveč vmešavati. Če država preveč nadzoruje, to vodi v izgubo svobode, zatiranje družbe in nazadnje v tiranijo diktatorja. Posamezni državljan postane hlapec. Hayek je trdil, da imata fašistične in komunistične ter nekateri vidiki socialistične politike korenine v centralnem gospodarskem načrtovanju in dajanju moči državi nad posameznikom. Poleg ekonomskih razlogov za nasprotovanje centralizaciji izpostavi tudi etične in politične posledice, torej nevarnost zlorabe oblasti in izničenja odgovornosti.

Kontekst nastanka in izdaje

Po objavi leta 1944 je knjiga Pot v hlapčevstvo postala priljubljen opis tržnega libertarizma. Prodanih je bilo več kot dva milijona izvodov. Hayek je delo načrtoval kot del širšega projekta, ki je v izvirniku nosil naslov The Abuse and Decline of Reason (v slovenščini: Zloraba in propad razuma), in Pot v hlapčevstvo naj bi bila priljubljena izdaja tega drugega dela. Naslov so navdihnili zapisi francoskega klasičnega liberalca iz 19. stoletja Alexisa de Tocquevilla o "poti v hlapčevstvo". ^{str. 116}

Knjiga je prvič izšla v Veliki Britaniji pri založbi Routledge marca 1944, med drugo svetovno vojno, in bila precej priljubljena. Zaradi vojne in racionalizacije papirja je Hayek delo v šali imenoval "ta nedosegljiva knjiga". ^{str. 128}

V Združenih državah jo je septembra 1944 izdala založba University of Chicago Press in je postala priljubljena. Ameriška revija Reader's Digest je aprila 1945 objavila skrajšano različico. S tem je knjiga The Road to Serfdom dosegla širši krog bralcev kot prej. Knjiga je imela velik vpliv na konservativno in libertarno ekonomsko in politično razmišljanje dvajsetega stoletja. Komentatorji jo pogosto citirajo še danes.

Vpliv in sprejem

Delo je vplivalo na politične mislece in odločevalce, predvsem v ZDA in Veliki Britaniji, kjer so ga pogosto navajali kot intelektualno utemeljitev za zmanjšanje vloge države v gospodarstvu. V šestdesetih in osemdesetih letih je razširitev idej o prostem trgu pospešila sprejem politk, povezanih z deregulacijo in privatizacijo, pri čemer so se nekateri voditelji (npr. Margaret Thatcher, Ronald Reagan) sklicevali na ideje, podobne Hayekovim.

Hayek je deloma priznal kompleksnost političnega konteksta in je v različnih predgovorih in predavanjih po izidu pojasnjeval, da ni popoln nasprotnik kakršnekoli državne aktivnosti, temveč ostro nasprotuje centraliziranemu načrtovanju, ki izključi konkurenco idej in svobodno delovanje trga. Njegov poudarek je na tem, da svoboda omogoča uresničevanje številnih različnih načrtov in eksperimentov v družbi, kar zmanjšuje tveganje za enotno, avtokratsko rešitev.

Kritike in nasprotna mnenja

Knjiga je bila hvaljena med zagovorniki tržnih reform, obenem pa je prejela številne kritike. Kritiki so med drugim opozarjali, da Hayek preveč poenostavlja povezavo med načrtovanjem in totalitarizmom ter premalo upošteva primere socialnih držav, ki ohranjajo demokratične institucije. Nekateri ekonomisti so postavili pod vprašaj tudi trditev o neizogibnosti tiranije kot posledice omejenega obsega načrtovanja, če so prisotni uravnoteženi sistemi institucij in pravic.

Drugi so izpostavili, da Hayek včasih prezre problematične družbene posledice neenakosti ali zunanjih učinkov, ki jih trg ne reši sam od sebe, in da je zato potrebna premišljena javna politika. Hayekovi privrženci pa poudarjajo njegovo opozorilo pred nevarnostjo koncentracije moči in pomen decentraliziranega odločanja.

Zapuščina

Pot v hlapčevstvo ostaja eno najbolj citiranih del politične ekonomije 20. stoletja. Ne glede na to, ali se bralci strinjajo z vsebino ali ne, knjiga spodbuja temeljito razpravo o ravnovesju med svobodo in nadzorom, o vlogi državnih institucij in o pomenu decentraliziranega znanja v kompleksnih družbah. Zaradi svoje zgodovinske vloge in širokega vpliva je delo predmet študija v ekonomiji, politologiji in intelektualni zgodovini ter še naprej oblikuje debate o javni politiki.

Vprašanja in odgovori

V: Kdo je napisal knjigo The Road to Serfdom?

V: Na kaj je Hayek v knjigi opozarjal?

V: Kaj Hayek trdi o fašizmu in socializmu?

V: V koliko izvodih je bila knjiga Pot v hlapčevstvo prodana?

V: Kdaj je bila prvič objavljena?

V: Kako je postala priljubljena v Ameriki?

V: Kakšen vpliv je imela knjiga na konservativno in libertarno razmišljanje dvajsetega stoletja?

Išči po črki