Margaret Thatcher

Zgodnje življenje

Margaret Roberts se je rodila 13. oktobra 1925 v Granthamu v Lincolnshiru. Njen oče je bil Alfred Roberts, trgovec s tobakom iz Northamptonshira. Njena mati je bila Beatrice Ethel Stephenson iz Lincolnshira.

Thatcherjeva je študirala kemijo na Somerville Collegeu v Oxfordu. V zadnjem letniku je študirala rentgensko kristalografijo pri Dorothy Hodgkin, ki je kasneje prejela Nobelovo nagrado. Že takrat se je zanimala za politiko in leta 1946 je postala predsednica konservativnega združenja oxfordske univerze. Robertsova je brala politična dela, kot je knjiga Friedricha von Hayeka The Road to Serfdom (1944), ki pravi, da so vladni posegi v gospodarstvo napačni, saj dajejo državi preveč moči. Po diplomi se je Roberts preselil v Colchester v Essexu, kjer je delal kot raziskovalni kemik pri podjetju BX Plastics.

Leta 1959 je bila izvoljena za poslanko. Leta 1970 je postala ministrica za izobraževanje.

Kot predsednik vlade

Thatcherjeva je leta 1982 britanskim vojakom naročila, naj Argentini vrnejo Falklandske otoke. Argentina je Falklandske otoke za kratek čas zavzela med Falklandsko vojno. Thatcherjeva je imela drugi najdaljši predsedniški mandat v zgodovini. ^[] Poročila se je z Denisom Thatcherjem; imela sta dvojčka: sina Marka in hčerko Carol.

Med stavko rudarjev v letih 1984 in 1985 je naletela na močan odpor. Stavka je sindikatu rudarjev odvzela politično moč. Spori so se pojavili tudi, ko je v Veliki Britaniji uvedla volilni davek. To je povzročilo nemire po vsej državi.

Leta 1990 jo je lastna stranka prisilila k odstopu. Zamenjal jo je John Major. Leta 1992 je odstopila kot predsednica vlade. Nato se je pridružila lordski zbornici. Od takrat je bila znana kot "baronica Thatcher iz Kestevena".

V času, ko je bila Thatcherjeva predsednica vlade, se je brezposelnost zelo povečala. V njenem prvem mandatu se je podvojila. Leta 1982 je bilo brezposelnih 3 milijone ljudi. Brezposelnost se je začela ponovno zmanjševati šele sredi in ob koncu osemdesetih let prejšnjega stoletja. Od sredine devetdesetih let prejšnjega stoletja je bila brezposelnost v Veliki Britaniji vedno nižja kot v večini celinske Evrope. Zagovorniki Thatcherjeve trdijo, da je to posledica njene reforme trga dela. Njeni nasprotniki temu oporekajo.

Med skorajšnjim koncem hladne vojne je Thatcherjeva postala ena najtesnejših prijateljic Ronalda Reagana, 40. predsednika Združenih držav Amerike.

V Združenem kraljestvu se je spominjajo po tem, da je zmanjšala moč sindikalnega gibanja. Sindikati so bili v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja veliko močnejši. Thatcherjeva je veliko storila za zmanjšanje njihovega vpliva na britansko industrijo.

Thatcherjeva je bila prva ženska na položaju predsednice vlade Združenega kraljestva. Bila je tudi prva ženska, ki je vodila konservativno stranko.

Thatcherjeva s predsednikom Ronaldom Reaganom leta 1985

Osebno življenje

Februarja 1949 je spoznala Denisa Thatcherja. Spoznala sta se na dogodku Paint Trades Federation v Dartfordu. Poročila sta se 13. decembra 1951 v kapeli na City Road v Londonu; Robertsevi, Margaretini starši, so bili metodisti. Margaret in Denis sta imela dvojčka Carol in Marka, ki sta se rodila 15. avgusta 1953, šest tednov prezgodaj s carskim rezom.

Poznejše življenje

Njen mož Denis je leta 2003 umrl zaradi raka na trebušni slinavki. Leta 2004 se je udeležila pogrebne slovesnosti Ronalda Reagana. V poznejših letih življenja je zbolela za demenco in se leta 2002 umaknila iz javnosti. Leta 2006 se je Thatcherjeva udeležila uradne washingtonske spominske slovesnosti ob peti obletnici napadov na Združene države Amerike (ZDA) 11. septembra. Bila je gostja podpredsednika Dicka Cheneyja, med obiskom pa se je srečala z državno sekretarko Condoleezzo Rice. Večkrat se je udeležila tudi slovesnosti v čast Reaganu. ^[]

Portret lady Thatcher

Smrt

Thatcherjeva je 8. aprila 2013 v svoji hotelski sobi v Londonu umrla zaradi kapi, stara 87 let. Ob smrti je imela raka na mehurju in demenco. V skladu z njenimi željami so ji pripravili slovesen pogreb s polnimi vojaškimi častmi, ki je bil 17. aprila s cerkveno mašo v katedrali svetega Pavla. Pogreba sta se udeležila kraljica Elizabeta II. in princ Phillip, kar je šele drugič v kraljičini vladavini, da se je udeležila pogreba nekdanjega predsednika vlade.