Evroskepticizem: kaj je, zakaj narašča in kako vpliva na EU

Evroskepticizem je kritika Evropske unije (EU) in njenih institucij, politik ter smeri razvoja. Nekateri opazovalci z izrazom označujejo tudi popolno zavračanje EU kot projekta. Evroskepticizma ne smemo zamenjevati s protievropejstvom, ki je odpor ali strah pred evropsko kulturo in/ali ljudmi; evroskepticizem se praviloma nanaša na politične, institucionalne in gospodarske zadržke do same Evropske unije.

Kaj pomeni evroskepticizem?

Evroskepticizem zajema širok spekter stališč. Pogosto ločimo:

• »Mehak« evroskepticizem – kritika posameznih politik EU (npr. migracijska, fiskalna ali kmetijska) z željo po reformah, večji transparentnosti ali prerazporeditvi pristojnosti nazaj državam članicam.
• »Trd« evroskepticizem – nasprotovanje samemu članstvu v EU in podporniki ga pogosto povezujejo z zagovorniki odhoda iz unije ali z zavračanjem nadaljnje integracije.

Evroskeptiki pogosto trdijo, da Evropska unija slabi nacionalno državo, da je preveč birokratska (to pomeni, da pomembne odločitve sprejemajo uradniki, ki niso neposredno izvoljeni) in da trpi zaradi demokratičnega primanjkljaja.

Zakaj evroskepticizem narašča?

Vzpon evroskepticizma ima več vzrokov, ki se med državami razlikujejo, a pogosto nastopajo skupaj:

• Gospodarske krize: recesija, varčevalni ukrepi in neenakosti so okrepile nezadovoljstvo z načinom delovanja EU, zlasti v državah z visokim javnim dolgom.
• Migracije in varnost: povečan prihod migrantov in teroristični napadi so prispevali k naraščanju skrbi za nacionalno varnost in identiteto, kar krepi podporo strogim, evroskeptičnim stališčem.
• Suverenost in demokracija: strah pred izgubo pristojnosti držav članic, odločanje na ravni Bruslja ter pomanjkanje neposrednega vpliva volivcev.
• Nezadovoljstvo z institucijami: kritike na račun birokracije, zapletenih pravil in pomanjkanja transparentnosti v EU institucijah.
• Populizem in politične strategije: desničarske in tudi nekatere levo usmerjene populistične stranke so izkoristile evroskepticizem kot temelj političnega sporočila.

Med državami z najbolj neugodnim mnenjem o EU leta 2016 so bile Grčija, Francija, Španija in Združeno kraljestvo. Pritisk na evroskeptične sile je okrepil tudi referendum 23. junija 2016, ko je Združeno kraljestvo z 52 % glasov glasovalo za izstop iz Evropske unije; Velika Britanija je nato dejansko izstopila iz EU januarja 2020.

Kako evroskepticizem vpliva na EU?

Evroskepticizem ima več konkretnih posledic za delovanje in prihodnost Evropske unije:

• Politična fragmentacija: več evroskeptičnih predstavnikov v nacionalnih parlamentih in Evropskem parlamentu otežuje oblikovanje konsenza in vodi k večji polarizaciji.
• Upočasnitev integracije: vprašanja, kot so poglabljanje sodelovanja v gospodarstvu, obrambi ali socialni politiki, so pogosto predmet spora in se zaradi strahu pred izgubo suverenosti odlagajo ali rešujejo po medvladni poti.
• Reforme in odgovor EU: pritisk evroskeptikov je spodbujal pobude za večjo odgovornost, mehanizme za spoštovanje pravne države, izboljšano komunikacijo s državljani in nekatere institucionalne spremembe.
• Odnosi med državami članicami: pojav trdih evroskeptičnih vlad lahko vodi do spopadov glede skupnih politik (npr. pravosodje, migracije, porazdelitev sredstev), kar vpliva na odločanje v Svetu EU in na skupno zunanjepolitično stališče.
• Možnost izstopa: primer Združenega kraljestva je pokazal, da izstop iz EU ni le teoretična opcija, kar je okrepilo razprave o prihodnosti in stabilnosti projekta.

Primeri in razvoj

K evroskepticizmu so prispevale tako desničarske populistične stranke (zlasti v zadnjem desetletju) kot tudi nekatere leve sile, ki kritizirajo neoliberalne politike EU. V številnih državah so evroskeptične stranke dosegle boljše rezultate na volitvah v nacionalne parlamentne institucije in v Evropskem parlamentu, kar je vplivalo na koalicijske možnosti in politične agende.

Kaj lahko pričakujemo?

Evroskepticizem bo verjetno ostal pomemben dejavnik evropske politike. Možni odzivi vključujejo:

• več dialoga in reform na ravni EU za zmanjšanje demokratičnega primanjkljaja in povečanje transparentnosti;
• fluktuacije v podpori evroskeptičnim strankam glede na gospodarske razmere in sposobnost EU, da učinkovito rešuje krize;
• mešane posledice za integracijo — nekatere politike se lahko poglobijo (npr. energetska ali obrambna sodelovanja), medtem ko bo v drugih področjih napredek počasnejši.

Skupaj to pomeni, da je razumevanje evroskepticizma ključno za oblikovanje politik, ki naslavljajo skrbi državljanov in hkrati ohranjajo stabilnost in funkcionalnost Evropske unije.

Vprašanja in odgovori

V: Kaj je evroskepticizem?

V: Ali je biti protievropski enako kot biti evroskeptičen?

V: Kaj menijo evroskeptiki o birokraciji v EU?

V: Katere države so najbolj nenaklonjene EU?

V: Kako so k evroskeptičnim stališčem prispevale desničarske populistične stranke?

V: Kdaj je Združeno kraljestvo glasovalo za izstop iz Evropske unije in kolikšen je bil odstotek glasov za izstop?

V: Ali lahko popolno zavračanje EU uvrstimo med evroskepticizem?

Išči po črki