Partij voor de Vrijheid (PVV) — nizozemska desničarska in evroskeptična stranka
Stranka za svobodo (PVV) Geerta Wildersa — nizozemska desničarska, evroskeptična in populistična sila, kritična do islama, za nižje davke in gospodarski liberalizem.
Stranka za svobodo, nizozemsko Partij voor de Vrijheid (krajše PVV), je desničarska politična stranka na Nizozemskem. Nastala je kot odziv na vprašanja o priseljevanju, identiteti in suverenosti države ter je postala ena najbolj prepoznavnih in hkrati najbolj spornih političnih sil na Nizozemskem.
Vodja stranke je Geert Wilders. PVV nima običajne članarine in strankarske strukture; formalno je Geert Wilders edini uradni član stranke, medtem ko je podpora organizirana prek širše mreže simpatizerjev in podpornikov. Ta posebna organizacijska oblika loči PVV od večine drugih nizozemskih strank.
Ustanovitev in zgodnji razvoj
Stranka je bila ustanovljena 22. februarja 2006. Wilders je PVV ustanovil po odhodu iz Liberalne stranke (VVD), da bi bolj jasno in odločno zastopal stališča proti obsežnemu priseljevanju in vplivu islamske kulture v nizozemski družbi. PVV se hitro uveljavila kot glasno kritična sila proti multikulturnim politikam in Evropski uniji.
Volilni rezultati in vloga v politiki
- Na nizozemskih parlamentarnih volitvah leta 2006 je PVV s 579.490 glasovi dobila 6 sedežev v predstavniškem domu.
- Na volitvah leta 2010 je PVV osvojila 24 sedežev z 1 435 349 glasovi. Po volitvah je PVV podprla manjši vladi kot zunanji podpornik, vendar ni vstopila v koalicijo; leta 2012 je Wilders umaknil podporo, kar je sprožilo predčasne volitve.
- Na volitvah leta 2012 je PVV osvojila 15 sedežev z 950 263 glasovi.
- Na volitvah leta 2017 je PVV osvojila 20 sedežev (+5) z 1 372 941 glasovi.
- Na volitvah leta 2021 je PVV osvojila 17 sedežev (stranka je še naprej pomemben dejavnik v parlamentarnem prostoru desnice).
Program in glavna stališča
PVV je evroskeptična, kar pomeni, da nasprotuje trenutni vlogi in oblikam sodelovanja v Evropski uniji ter je v preteklosti zagovarjala tudi možnost izstopa Nizozemske iz EU (t. i. "Nexit"). Poleg tega je stranka odprto kritična do islama in večino priseljencev iz muslimanskih držav vidi kot grožnjo nizozemski kulturi in varnosti.
Na gospodarskem področju stranka podpira gospodarski liberalizem, zlasti znižanje davkov in manjšo državno regulacijo, hkrati pa zagovarja strožje politike glede socialnih pravic za priseljence. PVV se pogosto opisuje tudi kot populistična stranka, saj nagovarja nezadovoljstvo tistih volivcev, ki se čutijo zapostavljene zaradi elit in obstoječega političnega sistema.
Glavne točke programa običajno vključujejo:
- strožje omejitve priseljevanja in azilne politike;
- prepovedanje javnih praks, ki jih PVV povezuje z ekstremizmom (v preteklosti so predlagali tudi prepoved Kur'ana in zapiranje določenih verskih objektov — predlogi so bili močno kritizirani in pogosto niso uresničeni);
- krepitev zakonodaje o javni varnosti in kaznovanju kaznivih dejanj;
- poudarek na nacionalni suverenosti in prenekaterih državnih pristojnostih, vrnjenih iz Bruslja;
- gospodarske spodbude za nizozemske državljane in znižanje davkov.
Vpliv, sodelovanja in kritike
PVV je leta 2017 pridobila veliko priljubljenost in na volitvah zasedla drugo mesto. Stranka pogosto sodeluje oziroma vzpostavlja stike z drugimi desničarskimi in evroskeptičnimi strankami v Evropi, čeprav formalna integracija v določene evropske skupine ni bila dosledna.
PVV in Geert Wilders sta pogosto v središču razprav in kritik zaradi ostrega retoričnega tona, usmerjenega proti muslimanom in priseljencem. Stranka je obtožena širjenja nestrpnosti in ksenofobije; Wilders pa je bil večkrat tarča sodnih in javnih postopkov glede izjav, za katere so kritiki menili, da spodbujajo sovraštvo. Njihove politike in predlogi so močno polarizirali javnost — podporniki poudarjajo potrebo po varnosti in ohranitvi kulture, nasprotniki pa opozarjajo na nevarnosti razdrobljenosti in kršenja temeljnih pravic manjšin.
Trenutno stanje in pomen
PVV ostaja ena izmed najbolj prepoznavnih in vplivnih desničarskih strank na Nizozemskem. Čeprav redko sodeluje v vladah kot koalicijski partner, ima velik vpliv na politični diskurz, zlasti v vprašanjih priseljevanja, varnosti in odnosa do Evropske unije. Njihova sposobnost mobilizacije volivcev pomeni, da morajo tudi druge stranke na desni računati z njihovimi pozicijami in programskimi zahtevami.
Ker se politični položaj hitro spreminja, PVV nadaljuje z aktivnim nastopom v medijih in na volilnih soočenjih, njihova prihodnost pa je povezana s tem, kako se bodo razvijale razprave o identiteti, varnosti in odnosu Nizozemske do Evrope.
Geert Wilders, vodja in ustanovitelj stranke.
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je Stranka za svobodo?
O: Stranka za svobodo, nizozemsko Partij voor de Vrijheid (krajše PVV), je desna politična stranka na Nizozemskem.
V: Kdo je ustanovitelj in vodja Stranke za svobodo?
O: Ustanovitelj in edini član Stranke za svobodo je Geert Wilders.
V: Kdaj je bila Stranka za svobodo ustanovljena?
O: Stranka za svobodo je bila ustanovljena 22. februarja 2006.
V: Koliko sedežev je Stranka za svobodo osvojila na nizozemskih parlamentarnih volitvah leta 2006?
O: Na nizozemskih splošnih volitvah leta 2006 je Stranka za svobodo s 579.490 glasovi osvojila 6 sedežev v predstavniškem domu.
V: Kakšna so politična stališča Stranke za svobodo?
O: Stranka za svobodo je evroskeptična, kar pomeni, da nasprotuje Evropski uniji. Odkrito je tudi zelo kritična do islama. Na gospodarskem področju stranka podpira gospodarski liberalizem in želi znižati davke. Je tudi populistična stranka.
V: Ali je Stranka za svobodo v zadnjem času pridobila na priljubljenosti?
O: Da, Stranka za svobodo je leta 2017 pridobila veliko priljubljenost, saj je na volitvah zasedla drugo mesto in z 1 372 941 glasovi osvojila 20 sedežev.
V: Koliko sedežev je Stranka za svobodo osvojila na volitvah leta 2021?
O: Na volitvah leta 2021 je Stranka za svobodo osvojila 17 sedežev (-3).
Iskati