Politične stranke v ZDA: glavne, manjše in njihova vloga
Politika ZDA: pregled glavnih in manjših političnih strank, njihovih vlog, moči in vpliva na volitve ter zakonodajo.
V Združenih državah Amerike prevladujeta dve glavni politični stranki: demokratska in republikanska. Ti dve stranki sta ključni akterki ameriške politike že od sredine 19. stoletja in v veliki meri oblikujeta politični sistem države.
Med bolj prepoznavnimi manjšimi strankami so Libertarianska stranka, Zelena stranka Združenih držav Amerike in Ustavna stranka, ki pa imajo v primerjavi z dvema glavnima strankama precej manjši vpliv na nacionalni ravni.
Glavne značilnosti ameriškega sistema
Dvopartijski sistem. V praksi ZDA delujejo kot dvopartijski sistem ali duopol, kjer si demokrati in republikanci delita večino politične moči na nacionalni in večini zveznih ravni. Čeprav obstajajo številne manjše stranke in neodvisni kandidati, so sistemske ovire (npr. volilni sistem, pravila za vpis na volilne liste, financiranje kampanj) pogosto v korist dveh velikih strank.
Nominalne in volilne faze. Pred predsedniškimi volitvami se versusni kandidati obeh strank določajo prek primarnih volitev ali caucusov, nacionalni konvenciji pa nato potrdita kandidata za predsednika. Za izvolitev predsednika pomembno vlogo igra Electoral College, kar povzroča razliko med nacionalnim odstotkom glasov in rezultatom v volilnih kolegijih posameznih zveznih držav.
Vloga strank v vladi in organizacijska struktura
V kongresu: Stranke so ključne za oblikovanje koalicij, vodstvenih položajev (kot so predsednik senata, vodje večin/ manjšine) in za določanje dnevnega reda zakonodaje. Poslanci in senatorji pogosto glasujejo v skladu s strankarsko disciplino, a obstajajo tudi razlike znotraj strank (npr. zmerni in progresivni demokrati, tradicionalni in konservativni republikanci).
Organizacija strank: Nacionalne komiteje (npr. DNC in RNC) koordinirajo nacionalne kampanje, zbiranje sredstev in strategijo. Poleg tega obstajajo državne in lokalne strukturne enote, ki upravljajo volilne aktivnosti na ravni zveznih držav, okrožij in krajev.
Manjše stranke in njihov vpliv
Manjše stranke, kot so Libertarianska stranka, Zelena stranka Združenih držav Amerike in Ustavna stranka, redko osvojijo večja zvezna mesta, vendar lahko vplivajo na politiko z več mehanizmi:
- Priklic fokusa na specifične teme (okolje, državljanske svoboščine, fiskalna politika).
- Delitev glasov v tesnih volilnih obračunih, kar je včasih označeno kot "spoiler effect".
- Sklicevanje na lokalne in državne izvolitve, kjer imajo nekatere manjše stranke večji uspeh.
Zakaj ZDA nimajo večstrankarskega sistema kot mnoge druge demokracije
Večina sodobnih demokratičnih držav deluje v večstrankarskih sistemih (s proporcionalnim zastopanjem). V ZDA pa pretežno veljata večinski (first-past-the-post) sistem za volitve v kongres in sistem volilnih kolegijev za predsedniške volitve, kar spodbuja uveljavitev dveh velikih strank. Poleg tega so pomembni tudi pravni in administrativni dejavniki, kot so zahtevani podpisi za vpis na volilne liste, financiranje kampanj in medijska izpostavljenost.
Glavni izzivi in vloge strank danes
- Polarizacija: Ideološke razlike med strankama so se zadnja desetletja povečale, kar vpliva na delovanje zakonodaje in javnega dialoga.
- Financiranje kampanj: Velik pomen ima zasebno in korporativno financiranje, kar vpliva na sprejemanje politik.
- Spremembe volilne udeležbe in demografije: Premiki v demografiji, urbanizacija in spremembe v volilnem vedenju oblikujejo prihodnje strateške odločitve strank.
Zaključek: Čeprav v ZDA prevladujeta dve politični stranki, sistem dopušča obstoj mnogih manjših strank in neodvisnih kandidatov. Njihov neposreden vpliv na nacionalno politiko je omejen, a preko tem, kampanj in lokalnih zmag lahko pomembno vplivajo na politični diskurz in rezultate volitev.
Ljudski glasovi političnim strankam na predsedniških volitvah.
Demokratska stranka
Demokratska stranka je bila ustanovljena leta 1828 kot stranka, ki je podpirala suženjstvo, njen prvi predsednik pa je bil Andrew Jackson leta 1829. Vendar je demokratska stranka z gibanjem za državljanske pravice v šestdesetih letih 20. stoletja postala zagovornica rasne enakosti. Številni predsedniki Združenih držav 20. stoletja, kot so Woodrow Wilson, Franklin D. Roosevelt, Harry S. Truman, John F. Kennedy, Lyndon Johnson, Jimmy Carter, Bill Clinton in zadnji predsednik Barack Obama, so bili demokrati. Imajo 45 od 100 sedežev v senatu ZDA in 233 od 435 sedežev v predstavniškem domu. Tudi 24 od 50 guvernerjev zveznih držav je demokratov. Stranka na splošno spodbuja liberalizem in se pogosto uvršča med levičarske stranke. Stranka ima trenutno 60 milijonov registriranih volivcev po vsej Ameriki.
Strankina filozofija sodobnega liberalizma zagovarja socialno in ekonomsko enakost ter socialno državo. Prizadeva si za vladno posredovanje in regulacijo v gospodarstvu. Ti posegi, kot so uvedba socialnih programov, podpora sindikatom, dostopne šolnine, prizadevanja za splošno zdravstveno varstvo in enake možnosti, varstvo potrošnikov in varstvo okolja, tvorijo jedro ekonomske politike stranke.
Republikanska stranka
Republikanska stranka je bila ustanovljena leta 1854 kot stranka proti suženjstvu, njen prvi predsednik pa je bil leta 1861 Abraham Lincoln. Med drugimi so bili Ulysses S. Grant, Benjamin Harrison, Theodore Roosevelt, Dwight D. Eisenhower, Richard Nixon, Ronald Reagan, George H. W. Bush, George W. Bush in Donald Trump. Šestindvajset od 50 zveznih držav ima republikanskega guvernerja. Po vsej Ameriki ima približno 55 milijonov registriranih volivcev. Trenutno je republikanska stranka opredeljena kot konservativna.
Filozofija stranke se osredotoča na družbeno in gospodarsko neodvisnost ter kapitalistični gospodarski sistem. Znana je tudi po svojih prizadevanjih za zaščito življenja, protiregulativni politiki in zmanjševanju vladnega vmešavanja v gospodarstvo, podpira pa tudi privatizirano zdravstveno varstvo.
Manjše ameriške stranke
V ZDA je več manjših strank. Duvergerjev zakon predvideva, da je takšna vlada dveh strank običajna za enokrožne volilne sisteme s prvim volilnim izidom. Nasprotno pa proporcionalno zastopanje in glasovalne metode, kot je glasovanje po vrstnem redu, običajno ustvarijo vlado več strank.
- Libertarianska stranka - liberalna in liberalna stranka, ki ima od marca 2016 približno 411.250 registriranih volivcev. Je tretja stranka in spodbuja neintervencionistično zunanjo politiko in državljanske svoboščine.
- Zelena stranka - levičarska okoljevarstvena stranka, ki spodbuja socialno demokracijo, spoštovanje raznolikosti, mir in nenasilje. Ima približno 250 000 registriranih volivcev.
- Ustavna stranka - skrajno desna stranka, ki spodbuja ameriški nacionalizem, paleokonservativizem, krščanstvo, gibanje proti splavu in večjo pozornost ustavi ZDA. Ima približno 100 000 registriranih volivcev.
Vprašanja in odgovori
V: Kateri sta dve glavni politični stranki v Združenih državah Amerike?
O: Dve glavni politični stranki v Združenih državah sta republikanska in demokratska stranka.
V: Koliko sedežev ima vsaka stranka v predstavniškem domu?
O: Demokratska stranka ima največ sedežev v predstavniškem domu, republikanci in demokrati pa si delijo po 50 senatorjev.
V: Kdo ima v senatu pravico do neodločenega izida glasovanja?
O: Podpredsednik, ki je demokrat, ima v senatu glas, ki je neodločen.
V: Kaj pomeni izraz "duopol"?
Duopol pomeni, da si dve stranki delita skoraj vso politično moč v državi.
V: Katere tri glavne stranke obstajajo poleg demokratov in republikancev?
O: Tri največje stranke poleg demokratov in republikancev so libertarna stranka, Zelena stranka ZDA in ustavna stranka.
V: Ali so manjše politične stranke običajno dobro poznane ali zastopane v vladi?
O: Manjše politične stranke so običajno zelo zatirane, premalo financirane ali napačno zastopane in niso tako dobro znane.
V: Ali ima večina držav z ustavnimi republikami več kot dve glavni politični stranki?
O: Da, večina držav z ustavno republiko ima več kot dve glavni politični stranki.
Iskati