Politični sistem Nizozemske: ustava, parlament in monarhija
Politični sistem Nizozemske: pregled ustave, parlamenta (Drugi in Prvi dom), vloge monarhije, ravni oblasti ter povezav z Beneluxom, EU in Natom.
Nizozemska ima posredno demokracijo. Ima ustavo in monarhijo, ki deluje v okviru ustave. Demokratično strukturo določata parlament (zakonodajna veja oblasti) in vlada (izvršilna veja oblasti). Vlada je odvisna od zaupanja parlamenta, vendar obe veji oblasti nista strogo ločeni (parlamentarni sistem).
Parlament se imenuje generalni državni zbor (nizozemsko Staten-Generaal) in je sestavljen iz dveh domov: spodnjega doma, tako imenovanega drugega doma (nizozemsko Tweede Kamer), ki je primerljiv s predstavniškim domom v drugih državah, in zgornjega doma, tako imenovanega prvega doma (nizozemsko Eerste Kamer), ki je primerljiv s senatom v drugih državah in ga pogosto imenujejo tudi tako.
Na nižji ravni so pokrajine, občine in vodni odbori.
Na višji ravni je Nizozemska del Beneluksa, Sveta Evrope, Evropske unije, Nata in Združenih narodov.
Nizozemska se uradno imenuje Kraljevina Nizozemska. Sestavljajo jo štiri države: Nizozemska (evropski del) in tri otoške države na Karibih: Aruba, Curaçao in Saint Martin. Trije drugi otoki na Karibih, ki pripadajo Nizozemski, imajo status posebnih občin Nizozemske, tako imenovane Karibske Nizozemske.
Ustava in vloga monarhije: Nizozemska ustava določa temeljne norme države in ureja delovanje oblasti. Kralj ali kraljica je formalni šef države; danes je to kralj Willem‑Alexander. Monarh ima predvsem reprezentativno in protokolno vlogo: podpisuje zakone, imenuje ministre in predstavlja državo v tujini, vendar so njegova pooblastila ustavno omejena in v praksi večino ključnih odločitev sprejema vlada ter parlament. Poudariti je treba, da je izvajanje oblasti odvisno od parlamentarnega zaupanja.
Parlament (Staten‑Generaal): Drugi dom, Tweede Kamer, ima 150 poslancev, izvoljenih neposredno na splošnih volitvah po proporcionalnem volilnem sistemu z eno volilno enoto. Volitve potekajo praviloma vsake štiri leta ali predčasno, če se parlament razpusti. Tweede Kamer ima pomembne pristojnosti: sprejema zakone, nadzira vlado, potrjuje proračun in lahko zbije vlado s konstruktivnim nezaupnico. Priporoča in oblikuje koalicije; zaradi proporcionalnega sistema je v Nizozemski veliko več političnih strank, zato so koalicijske vlade stalnica.
Zgornji dom, Eerste Kamer, ima 75 članov, ki jih vsake štiri leta izvolijo provincialni svetniki. Eerste Kamer zakone ne spreminja, temveč jih pretežno ocenjuje z vidika skladnosti, ustreznosti in zakonitosti; zakon lahko potrdi ali zavrne. Ta dvodomni sistem omogoča hitrejšo zakonodajo v Tweede Kamer in dodatno strokovno preverjanje v Eerste Kamer.
Vladanje in oblikovanje vlade: Vlada (kabinet) je sestavljena iz premierja in ministrov ter je odgovorna pred Tweede Kamer. Ker redko katera stranka osvoji absolutno večino, se vlade oblikujejo v koalicijskih pogajanjih. Proces oblikovanja vključuje imenovanje informatorjev in formatorjev, ki raziskujejo možnosti koalicije; vloga monarha pri tem je bila v zadnjih letih zmanjšana, saj so pogajanja v glavnem v domeni parlamentarnih akterjev in strank.
Uprava na lokalni ravni: Nizozemsko upravno ureditev sestavljajo pokrajine (12 pokrajin), občine (več kot 300, z različnimi pristojnostmi na lokalni ravni) in vodni odbori (waterschappen), ki so posebne upravne enote za upravljanje vode, poplavne zaščite in kanalizacije; vodni odbori imajo lastne izvoljene organe in proračune.
Pravosodni sistem in varstvo pravic: Sodstvo je neodvisno; sodišča presojajo o civilnih, kazenskih in upravnih zadevah. V Nizozemski sodna praksa ne izvaja splošne ustavne presoje zakonov glede skladnosti z ustavo (sodišča praviloma ne razveljavijo zakonov zaradi konflikta z ustavo), medtem ko je nadzor skladnosti z mednarodnimi pogodbami in pravom EU bistven pri varstvu pravic državljanov.
Kraljevina Nizozemska in Karibi: Kot je navedeno, Kraljevina obsega štiri države: evropsko nizozemsko državo in tri države na Karibih (Aruba, Curaçao, Saint Martin). Dodatno so otoki Bonaire, Sint Eustatius in Saba del evropskega dela Nizozemske kot posebne občine (tudi imenovane Karibska Nizozemska). Te enote imajo različne stopnje avtonomije v okviru Kraljevine.
Mednarodni položaj: Nizozemska je aktiven član Beneluksa, Sveta Evrope, Evropske unije, Nata in Združenih narodov, kar krepi njeno vlogo pri mednarodnem sodelovanju, varnosti in človekovih pravicah.
Ta sistem omogoča kombinacijo stabilnosti in prilagodljivosti: ustavna monarhija s parlamentarnim sistemom in razvejano lokalno upravo, v katerega so vtkane tudi posebnosti upravljanja vode in kompleksen odnos med evropskim delom države ter karibskimi državami v okviru Kraljevine.
Predsednik vlade Mark Rutte
Predsednik vlade Mark Rutte
Vlada
Sedanja vlada je tretji Ruttejev kabinet, koalicija Ljudske stranke za svobodo in demokracijo (VVD, konservativno-liberalna stranka), Krščansko-demokratske zveze (CDA, krščansko-demokratska stranka), Demokratov 66 (D66, socialno-liberalna stranka) in Krščanske unije (CU, ortodoksna krščansko-demokratska stranka).
Tretji Ruttejev kabinet je bil ustanovljen 26. oktobra 2017. Predsednik vlade je od leta 2010 politik VVD Mark Rutte.
Vlada
Sedanja vlada je tretji Ruttejev kabinet, koalicija Ljudske stranke za svobodo in demokracijo (VVD, konservativno-liberalna stranka), Krščansko-demokratske zveze (CDA, krščansko-demokratska stranka), Demokratov 66 (D66, socialno-liberalna stranka) in Krščanske unije (CU, ortodoksna krščansko-demokratska stranka).
Tretji Ruttejev kabinet je bil ustanovljen 26. oktobra 2017. Predsednik vlade je od leta 2010 politik VVD Mark Rutte.
Politične stranke
V parlamentu je naslednjih 14 političnih strank:
- 50+ - 50PLUS (nizozemsko: 50PLUS), stranka, ki se osredotoča na interese starejših ljudi.
- CDA - Krščansko-demokratska pritožba (nizozemsko Christen-Democratisch Appèl), krščansko-demokratska stranka. Prejšnji predsednik vlade Jan Peter Balkenende je član CDA.
- CU - Krščanska unija (nizozemsko: ChristenUnie), ortodoksna krščansko-demokratska stranka.
- D66 - Demokrati 66 (nizozemsko: Democraten 66), socialno-liberalna stranka, ustanovljena leta 1966.
- DENK - DENK (nizozemsko: DENK), stranka, ki je namenjena državljanom, ki niso zahodnjaki.
- FvD - Forum za demokracijo (nizozemsko Forum voor Democratie), stranka, ki je kritična do trenutnih političnih razmer.
- GL - Zelena levica (nizozemsko GroenLinks), levičarska stranka, ki posebno pozornost namenja okolju.
- PvdA - Stranka dela (nizozemsko Partij van de Arbeid), socialdemokratska stranka.
- PvdD - Stranka za živali (nizozemsko Partij voor de Dieren), stranka za pravice živali in proti globalnemu segrevanju.
- PvdT - Stranka za prihodnost (nizozemsko Partij voor de Toekomst), stranka, ki se osredotoča na interese (starejših) ljudi. Sekcija 50+.
- PVV - Stranka za svobodo (nizozemsko Partij voor de Vrijheid), populistična stranka, ki jo je ustanovil Geert Wilders.
- SGP - Reformirana politična stranka (nizozemsko Staatkundig Gereformeerde Partij), konservativna kalvinistična stranka.
- SP - Socialistična stranka (nizozemsko: Socialistische Partij), socialistična stranka.
- VVD - Ljudska stranka za svobodo in demokracijo (nizozemsko: Volkspartij voor Vrijheid en Democratie), konservativna liberalna stranka. Sedanji predsednik vlade Mark Rutte je član VVD.
Nič več v parlamentu:
- DS'70 - Demokratični socialisti '70 (nizozemsko: Democratisch Socialisten '70), nekdanja zmerna socialdemokratska stranka, ki se je odcepila od PvdA.
- LPF - Lista Pima Fortuyna (nizozemsko: Lijst Pim Fortuyn), nekdanja populistična stranka, ki jo je leta 2002 ustanovil umorjeni politik Pim Fortuyn.
Politične stranke
V parlamentu je naslednjih 14 političnih strank:
- 50+ - 50PLUS (nizozemsko: 50PLUS), stranka, ki se osredotoča na interese starejših ljudi.
- CDA - Krščansko-demokratska pritožba (nizozemsko Christen-Democratisch Appèl), krščansko-demokratska stranka. Prejšnji predsednik vlade Jan Peter Balkenende je član CDA.
- CU - Krščanska unija (nizozemsko: ChristenUnie), ortodoksna krščansko-demokratska stranka.
- D66 - Demokrati 66 (nizozemsko: Democraten 66), socialno-liberalna stranka, ustanovljena leta 1966.
- DENK - DENK (nizozemsko: DENK), stranka, ki je namenjena državljanom, ki niso zahodnjaki.
- FvD - Forum za demokracijo (nizozemsko Forum voor Democratie), stranka, ki je kritična do trenutnih političnih razmer.
- GL - Zelena levica (nizozemsko GroenLinks), levičarska stranka, ki posebno pozornost namenja okolju.
- PvdA - Stranka dela (nizozemsko Partij van de Arbeid), socialdemokratska stranka.
- PvdD - Stranka za živali (nizozemsko Partij voor de Dieren), stranka za pravice živali in proti globalnemu segrevanju.
- PvdT - Stranka za prihodnost (nizozemsko Partij voor de Toekomst), stranka, ki se osredotoča na interese (starejših) ljudi. Sekcija 50+.
- PVV - Stranka za svobodo (nizozemsko Partij voor de Vrijheid), populistična stranka, ki jo je ustanovil Geert Wilders.
- SGP - Reformirana politična stranka (nizozemsko Staatkundig Gereformeerde Partij), konservativna kalvinistična stranka.
- SP - Socialistična stranka (nizozemsko: Socialistische Partij), socialistična stranka.
- VVD - Ljudska stranka za svobodo in demokracijo (nizozemsko: Volkspartij voor Vrijheid en Democratie), konservativna liberalna stranka. Sedanji predsednik vlade Mark Rutte je član VVD.
Nič več v parlamentu:
- DS'70 - Demokratični socialisti '70 (nizozemsko: Democratisch Socialisten '70), nekdanja zmerna socialdemokratska stranka, ki se je odcepila od PvdA.
- LPF - Lista Pima Fortuyna (nizozemsko: Lijst Pim Fortuyn), nekdanja populistična stranka, ki jo je leta 2002 ustanovil umorjeni politik Pim Fortuyn.
Politični voditelji
Politični voditelji od 3. maja 2020, razvrščeni po številu sedežev v parlamentu.
· .jpg)
Mark Rutte -
Ljudska stranka za svobodo in demokracijo (VVD)
· .jpg)
Geert Wilders -
Stranka za svobodo (PVV)
· .jpg)
Pieter Heerma -
Krščansko-demokratska pritožba (CDA)
· .jpg)
Rob Jetten -
Demokrati 66 (D66)
· 
Jesse Klaver -
GreenLeft (GL)
· .jpg)
Lilian Marijnissen -
Socialistična stranka (SP)
· 
Lodewijk Asscher -
Stranka dela (PvdA)
· .jpg)
Gert-Jan Segers -
ChristianUnion (CU)
· 
Esther Ouwehand -
Stranka za živali (PvdD)
· .jpg
... -
50PLUS (50+)
· 
Kees van der Staaij -
Reformirana politična stranka (SGP)
· 
Farid Azarkan -
DENK
· .jpg)
Thierry Baudet -
Forum za demokracijo (FvD)
· 
Henk Krol -
Stranka za prihodnost (PvdT)
Politični voditelji
Politični voditelji od 3. maja 2020, razvrščeni po številu sedežev v parlamentu.
· .jpg)
Mark Rutte -
Ljudska stranka za svobodo in demokracijo (VVD)
· (1).jpg)
Geert Wilders -
Stranka za svobodo (PVV)
· .jpg)
Pieter Heerma -
Krščansko-demokratska pritožba (CDA)
· (1).jpg)
Rob Jetten -
Demokrati 66 (D66)
·
Jesse Klaver -
GreenLeft (GL)
· .jpg)
Lilian Marijnissen -
Socialistična stranka (SP)
·
Lodewijk Asscher -
Stranka dela (PvdA)
· (1).jpg)
Gert-Jan Segers -
ChristianUnion (CU)
·
Esther Ouwehand -
Stranka za živali (PvdD)
·
Kees van der Staaij -
Reformirana politična stranka (SGP)
·
Farid Azarkan -
DENK
· .jpg)
Thierry Baudet -
Forum za demokracijo (FvD)
·
Henk Krol -
Stranka za prihodnost (PvdT)
Sorodne strani
- Seznam nizozemskih omar
- Drugi senat (Nizozemska)
Sorodne strani
- Seznam nizozemskih omar
- Predstavniški dom (Nizozemska)
Vprašanja in odgovori
V: Kakšen je politični sistem Nizozemske?
O: Nizozemska ima politični sistem posredne demokracije. Ima ustavo in monarhijo, ki deluje v okviru ustave. Demokratično strukturo določata parlament (zakonodajna veja oblasti) in vlada (izvršilna veja oblasti).
V: Katera sta dva domova parlamenta na Nizozemskem?
O: Parlament na Nizozemskem se imenuje generalni državni zbor (nizozemsko Staten-Generaal) in je sestavljen iz dveh domov: spodnjega doma, tako imenovanega drugega doma (nizozemsko Tweede Kamer), ki je primerljiv s predstavniškim domom v drugih državah, in zgornjega doma, tako imenovanega prvega doma (nizozemsko Eerste Kamer), ki je primerljiv s senatom v drugih državah in ga pogosto imenujejo tudi tako.
V: Koliko držav sestavlja Kraljevino Nizozemsko?
O: Kraljevino Nizozemsko sestavljajo štiri države: Nizozemska (evropski del) ter tri otoške države na Karibih - Aruba, Curaçao in Saint Martin. Obstajajo tudi trije drugi otoki v Karibih, ki imajo status posebnih občin v lasti Nizozemske, znanih kot Karibska Nizozemska.
V: Ali sta zakonodajna in izvršilna veja oblasti ločeni?
O: Ne, zakonodajna in izvršilna veja oblasti nista strogo ločeni, ampak sta za pravilno delovanje odvisni druga od druge. Ta vrsta parlamentarnega sistema omogoča tesno sodelovanje obeh vej oblasti, hkrati pa ohranja njuno individualno vlogo.
V: Ali obstajajo regionalne vlade pod nacionalno ravnjo?
O: Da, pod nacionalno ravnjo so pokrajine, občine in vodni odbori, ki sestavljajo regionalne vlade.
V: Ali nizozemska vlada sodeluje v kakšni mednarodni organizaciji? O: Da, nizozemska vlada pripada Beneluksu, Svetu Evrope, Evropski uniji, Natu in Združenim narodom.
Iskati