Christen-Democratisch Appèl (CDA) je nizozemska krščansko-demokratska stranka. Ime v nizozemščini je Christen-Democratisch Appèl (kratko CDA). Stranka deluje na Nizozemskem in je bila ustanovljena 11. oktobra 1980 z združitvijo treh nekdanjih krščanskih strank: Antirevolucionarne stranke (ARP), Krščanske zgodovinske unije (CHU) in Katoliške ljudske stranke (KVP). CDA je ena izmed pomembnih strank v sodobni nizozemski politiki in je dolga leta igrala osrednjo vlogo pri vodenju koalicijskih vlad.

Zgodovina in volilne rezultate

Idejne in organizacijske korenine CDA segajo v 19. in 20. stoletje prek posameznih krščanskih strank, ki so se nato združile v enotno krščansko-demokratsko gibanje. V obdobju približno od zgodnjih 1980-ih do poznih 2000-ih je CDA pogosto sodeloval v vladi in imel nekaj premierjev iz svojih vrst (med njimi Dries van Agt, Ruud Lubbers in Jan Peter Balkenende). V tem obdobju je stranka uživala široko volilno podporo, a je po letu 2010 doživela znaten upad volilnega rezultata, izgubo sedežev v državnem zboru in zmanjšanje deleža glasov. V zadnjih volilnih ciklih se je položaj stabiliziral, a stranka ni več dosegala nekdanje prevladujoče vloge; na volitvah 2017 je CDA osvojil 19 sedežev v Državnem zboru.

Program in ideologija

CDA zagovarja krščansko-demokratično usmeritev: kombinacijo socialne tržne ekonomije, skrbi za družino, solidarnosti ter etičnega in odgovornega ravnanja z okoljem. Stranka se običajno umešča v sredinsko do zmerno konservativno (center–center-desno) politično polje. CDA je naklonjen Evropsko unijo in sodelovanju v evropskih institucijah, hkrati pa poudarja potrebo po uravnoteženih rešitvah na gospodarskem in socialnem področju. Stranka je tudi aktivna pri vprašanjih okoljevarstvo, kjer zagovarja trajnostne rešitve in odgovorno politiko varstva okolja.

CDA nagovarja volilce različnih verskih ozadij in ima med svojimi člani in poslanci tudi predstavnike judovske, muslimanske in hindujske skupnosti. Stranka poudarja vrednote vključevanja, vendar zahteva jasno zavezanost k integraciji v nizozemsko družbo in njene vrednote.

Stališča do družbenih in varnostnih vprašanj

Na področju družbenih vprašanj CDA zagovarja zmerne, pogosto konzervativne prilagoditve: podpira omejitve glede abortusa in nasprotuje nadaljnji liberalizaciji praks, ki naj bi po mnenju stranke ogrožale družbeno telo. Stranka nasprotuje tudi, da bi se toleranca do nekaterih praks še naprej krepila brez dodatnih omejitev (v praksi se to pogosto kaže v kritičnem pogledu na liberalno nizozemsko politiko do marihuana, in v razpravah o splav in prostitucija.) Hkrati CDA zagovarja strožje ukrepe na področju javnega reda in varnosti, kadar to ocenjuje kot nujno.

V vprašanjih priseljevanja stranka podpira nadzorovano in urejeno politiko priseljevanja. CDA si prizadeva za politiko, ki omogoča prihod novih prebivalcev, a obenem zahteva, da se priseljenci vključijo v nizozemsko kulturo in spoštujejo njene temeljne norme in pravila.

Koalicije in položaj v politiki

CDA se pogosto udeležuje koalicijskih pogajanj in je že večkrat sodeloval tako z levo usmerjenimi kot s pravo-sredinskimi strankami, vključno z zavezništvi z liberalno Ljudsko stranko za svobodo in demokracijo (VVD). Stranka se običajno umešča kot zmerna moč, ki poskuša iskati kompromisne rešitve med različnimi političnimi tabori (zmerno označevanje se pogosto uporablja v analzah nizozemske politike).

Organizacija in pomembni člani

CDA ima svojo organizacijsko strukturo z lokalnimi klubi, regijskimi oddelki in nacionalnimi organi. Povezana je z evropsko družino krščanskih demokratskih strank in sodeluje v mednarodnih forumih. Mlajše generacije organizira mladinsko krilo, ki deluje pri izobraževanju in vključevanju mladih v javno politiko.

Med najbolj prepoznavnimi politikami stranke so bili Dries van Agt, Ruud Lubbers in Jan Peter Balkenende, ki so izpolnjevali vloge premierjev. V zadnjih letih so bili pomembni tudi vodje poslanskih skupin in drugi vidni predstavniki stranke.

Zaključek

CDA ostaja pomemben akter nizozemske politike, čeprav se je v zadnjem desetletju moral prilagoditi spreminjajočim se volilnim razmeram in novim družbenim izzivom. Stranka išče ravnovesje med krščanskodemokratskimi vrednotami, skrbjo za okolje in gospodarsko odgovornostjo ter pragmatičnimi rešitvami v vprašanjih integracije in javnega reda.