Politični sistem ZDA: ustava, veje oblasti in zvezna vlada
Združene države Amerike so zvezna ustavna republika, v kateri si predsednik ZDA (vodja države in vlade), kongres in sodstvo delijo pristojnosti, ki so pridržane nacionalni vladi, zvezna vlada pa si deli suverenost z vladami zveznih držav.
Ustava Združenih držav Amerike določa delitev pristojnosti med tremi vejami oblasti. Izvršilna veja oblasti se nanaša predvsem na predsednika in je neodvisna od zakonodajne oblasti. Zakonodajna oblast je v obeh domovih Kongresa, senatu in predstavniškem domu.
Sodna veja oblasti (ali sodstvo), ki jo sestavljajo vrhovno sodišče in nižja zvezna sodišča, se osredotoča na sodno oblast (ali sodstvo). Glavni poudarek sodne oblasti je razlaga pomena ustave Združenih držav Amerike ter zveznih zakonov in predpisov. To vključuje reševanje težav med izvršilno in zakonodajno vejo oblasti.
Veje oblasti in njihove glavne vloge
Zakonodajna veja (Kongres) je dvodomna: Senačniki v senatu zastopajo zvezne države (100 senatorjev, po dva iz vsake države) in imajo šestletne mandate; člani predstavniškega doma zastopajo volilne okraje glede na prebivalstvo (435 članov, dvoleten mandat). Glavne naloge Kongresa so:
- sprejemanje zveznih zakonov,
- proračunska in davčna pooblastila (obdobje "power of the purse"),
- razglasitev vojne in potrjevanje mednarodnih sporazumov (senat potrjuje pogodbe z dvotretjinsko večino),
- nadzor nad izvršilno vejo prek preiskav in postopkov za odstavitev (impeachment v predstavniškem domu in sojenje v senatu),
- potrditev predsedniških imenovanj za zvezne sodnike, člane kabineta in druge visoke funkcije (predvsem senat).
Izvršilna veja jo vodi predsednik ZDA, ki je obenem šef države in vlade. Predsednik ima naslednje ključne pooblastila:
- izvajanje in uveljavljanje zveznih zakonov,
- vrhovni poveljnik oboroženih sil,
- predlaganje zakonodaje in priprava proračuna,
- sklepanje mednarodnih dogovorov (pogodbe morajo nato potrditi senat),
- imenovanje zveznih sodnikov in članov kabineta (s potrdilom senata),
- pravica do veta na zakone (Kongres lahko veto odpravi s 2/3 večino v obeh domovih).
Predsednik je omejen s ustavnimi amandmaji (npr. 22. amandma omejuje število mandatov) in nadzorom drugih vej oblasti.
Sodna veja vključuje Vrhovno sodišče in zvezna prizivna ter okrajna sodišča. Sodstvo interpretira ustavo in zvezne zakone, izvaja judicial review (pregled ustavnosti zakonov in dejanj izvršilne oblasti) ter odloča spore med zvezno vlado in zveznimi državami ali med državami samimi. Sodniki zveznih sodišč so običajno imenovani za življenjske mandate, kar zagotavlja neodvisnost od političnih pritiskov.
Sistem zavor in ravnovesij (checks and balances)
Ustava vzpostavlja mehanizme, s katerimi ene veje nadzorujejo druge, da preprečijo zlorabe moči. Primeri vključujejo:
- Kongres sprejema zakone, predsednik lahko uporabi veto, vendar lahko Kongres zakon ponovno sprejme s 2/3 večino v obeh domovih.
- Senat potrjuje ali zavrne predsedniška imenovanja in pogodbe.
- Sodstvo lahko razglasi zakone ali izvršilne ukrepe za ustavno sporne (sodna preglednost).
- Kongres lahko začne postopke za odstavitev predsednika in drugih uradnikov (impeachment) ter sprejme zakonodajo, ki omejuje delovanje izvršilne veje.
Zvezna vlada in zvezne države (federalizem)
Združene države delujejo po načelu federalizma: pristojnosti so razdeljene med zvezno vlado in zvezne države. Ustava neposredno določa številne pristojnosti zvezne vlade (npr. regulacija trgovine med državami, izdaja denarja, obramba), medtem ko 10. amandma prepusti neomenjene pristojnosti državam. V praksi to pomeni široko območje soupravljanja, pri čemer države urejajo izobraževanje, kazensko pravo, družinsko pravo in številne druge zadeve.
Glavne institucije zvezne vlade in uprava
- Kabinet in izvršilne agencije: predsednik imenuje člane kabineta (npr. sekretar za obrambo, finančnega sekretarja), ki vodijo velike zvezne agencije in upravne organe.
- Neodvisne agencije in regulatorji: kot so Federal Reserve, EPA, SEC — pogosto z določeno stopnjo neodvisnosti od neposredne politične kontrole.
- Pravni sistem: zvezna sodišča obravnavajo zadeve, ki zadevajo zvezno pravo ali spore med državnimi entitetami.
Ustava, amandmaji in temeljne pravice
Ustava je temeljni pravni dokument, ki jo spremlja nabor amandmajev. Najpomembnejši sta Prvi amandma (svoboda govora, vere in tiska) ter drugi do deseti amandma, poznani kot Bill of Rights, ki zagotavljajo temeljne državljanske svoboščine. Amandmaji so način, s katerim se lahko Ustava uradno spremeni — zahteva se široka podpora držav in Kongresa.
Izvolitve in politični proces
Predsedniške volitve potekajo vsaka štiri leta. Dejansko izvolitev predsednika opravi Electoral College, kjer volilci v vsaki državi običajno sledijo izidu državnih volitev; število volilcev posamezne države temelji na skupnem številu senatorjev in predstavnikov. Kongres sestavlja redne volitve za Predstavniški dom vsaki dve leti in tretjino senata vsaka dve leti (senatorji imajo šestletne mandate). Obstajajo primarne volitve, kjer stranke izberejo svoje kandidate, ter splošne volitve, kjer se pomerijo kandidati različnih strank.
Dejanska praksa in sodobni izzivi
Čeprav ustavni okvir deluje že več kot dva stoletja, praksa vključuje sodobne izzive: polarizacija političnih strank, povečan pomen izvršilnih ukazov, razprave o vlogi vrhovnega sodišča ter vprašanja glede razmerja moči med zvezno vlado in državami (npr. glede zdravstvene politike, okolja, volilne zakonodaje). Pomemben del delovanja sistema so tudi javna uprava, lobiji, sodni precedensi in vloga medijev v oblikovanju politične debate.
Ta pregled ponuja osnovno razumevanje političnega sistema ZDA: ustavno zasnovo delitve pristojnosti, glavne institucije vsake veje oblasti, mehanizme zavor in ravnovesij ter ključne postopke izbire in delovanja oblasti. Za poglobljeno razumevanje so uporabne tudi zgodovinske sodbe, posamezni amandmaji in praksa zakonodaje ter izvršilne oblasti skozi zgodovino.


Politični sistem Združenih držav Amerike v skladu z ustavo Združenih držav Amerike
Politične stranke
Od državljanske vojne sta bili v ameriški politiki glavni dve politični stranki, demokratska in republikanska. Obstajajo tudi manjše stranke, kot so libertarna stranka, stranka zelenih in stranka ustave. Whigovska stranka, Federalistična stranka in Demokratsko-republikanska stranka so bile pomembne že pred mnogimi leti.
Politične razlike
Med političnim sistemom Združenih držav in večino drugih razvitih demokracij obstajajo velike razlike. Med njimi so večja moč zgornjega doma zakonodajnega telesa, širši obseg pristojnosti vrhovnega sodišča, delitev oblasti na zakonodajno in izvršilno ter prevlada le dveh glavnih strank. Tretje stranke imajo v ZDA manjši politični vpliv kot v drugih razvitih demokratičnih državah.
Zvezni objekt, ki je bil ustanovljen z ustavo ZDA, je glavna značilnost ameriškega vladnega sistema. Vendar je večina ljudi podrejena tudi državni vladi, vsi pa so podrejeni različnim enotam lokalne samouprave. Slednje vključujejo okrožja, občine in posebna okrožja.
Zvezno vlado so ustanovile zvezne države, ki so bile kot kolonije ustanovljene ločeno in so se upravljale neodvisno od drugih. Kolonije so ustanovile enote lokalne uprave za izvajanje različnih državnih funkcij. Ko se je država širila, je sprejemala nove države po vzoru obstoječih.
Državni voditelji
ZDA so zvezna unija petdesetih zveznih držav. Te imajo guvernerje in zakonodajne organe, ki upravljajo in sprejemajo zakone. Vsaka zvezna država ima tudi dva senatorja, ki jo zastopata v senatuZdruženih držav Amerike. V predstavniškem domu Združenih držav so tudi predstavniki, ki zastopajo svoje lokalno okrožje.
Predsednik Združenih držav Amerike
Predsednik Združenih držav Amerike je vodja države Združenih držav. Ameriški državljani ga vsake štiri leta izvolijo na demokratičnih volitvah. Imenuje tudi ljudi, ki delajo v različnih oddelkih, ki se osredotočajo na posebna področja za državo.
Vprašanja in odgovori
V: Kakšno vrsto vlade imajo Združene države Amerike?
O: Združene države so zvezna ustavna republika.
V: Kdo je vodja države in kdo vodja vlade v ZDA?
O: Predsednik Združenih držav Amerike je vodja države in vlade v ZDA.
V: Katere so tri veje oblasti v ameriški ustavi?
O: Tri veje oblasti v ustavi ZDA so izvršilna, zakonodajna in sodna.
V: Na kaj se osredotoča izvršilna veja oblasti?
O: Izvršilna veja se osredotoča predvsem na predsednika in je neodvisna od zakonodajne oblasti.
V: Kdo sestavlja kongres?
O: Kongres sestavljata dva domova - senat in predstavniški dom.
V: Na kaj se osredotoča sodna veja oblasti?
O: Glavna naloga sodstva je razlaganje pomena ustave ZDA ter zveznih zakonov in pravil ter reševanje težav med izvršilno in zakonodajno vejo oblasti.
V: Koliko nižjih sodišč je pod vrhovnim sodiščem?
O: Pod vrhovnim sodiščem je več nižjih zveznih sodišč.