Praški manifest (1996) – sedem načel esperantskega gibanja
Praški manifest (esperanto: Manifesto de Prago) je manifest, v katerem je sedem načel esperantskega gibanja. Objavili so ga predstavnik Unesca in udeleženci svetovnega esperantskega kongresa v Pragi na Češkem leta 1996. Manifest je bil zamišljen kot jasno in jedrnato sporočilo o etičnih, jezikovnih in praktičnih razlogih za uporabo esperanta kot orodja mednarodnega sporazumevanja in za spodbujanje jezikovne pravičnosti.
Ker manifest prikazuje prednosti sprejetja esperanta kot mednarodnega pomožnega jezika, ga imajo ljudje za sodobni manifest finvenkizma (gibanja, ki želi, da esperanto postane uradni mednarodni pomožni jezik).
Vsebina in glavna načela
Praški manifest izpostavlja temeljne vrednote, ki vodijo gibanje za esperanto. Načela so zastavljena kot vodila za politične odločevalce, izobraževalne ustanove in civilno družbo. Povzetek sedmih ključnih točk je:
- Jezikovna pravičnost in enakost: Vsakdo ima pravico do enakega dostopa do mednarodne komunikacije; izbira jezika naj ne favorizira le govorcev velikih jezikov.
- Demokratičnost: Jezikovna politika naj bo rezultat svobodnih in pravičnih odločitev posameznikov in skupnosti, ne pa enostranskih pritiskov močnejših držav ali državnih jezikov.
- Politična nevtralnost: Mednarodni pomožni jezik naj bo politično nepristranski in naj ne podpira jezikovne dominacije ene kulture nad drugo.
- Spodbujanje večjezičnosti in izobraževanja: Učenje več jezikov je koristno za posameznika in družbo; esperanto naj služi kot most do lažjega usvajanja drugih jezikov.
- Spoštovanje kulturne raznolikosti: Z uporabo nevtralnega pomožnega jezika se ohranja in spoštuje raznolikost narodnih kultur in jezikov.
- Praktičnost in dostopnost: Esperantu se priznavajo prednosti enostavne in pregledne slovnice, ki zmanjšujejo ovire za učenje in omogoča širšo udeležbo v mednarodni komunikaciji.
- Sodelovanje in aktivna uporaba: Manifest spodbuja praktične ukrepe — izmenjave, izobraževanje, prevajanje in uporabo esperanta v mednarodnih stikov — namesto zgolj teoretičnih razprav.
Sprejem, vpliv in pomen
Praški manifest je hitro postal referenčni dokument v esperantski skupnosti. Prevedli so ga v številne jezike in ga pogosto navajajo esperantske organizacije, izobraževalne ustanove ter podporniki jezikovne pravičnosti kot argument za širše uvajanje esperanta v izobraževalne programe in mednarodno komuniciranje. Manifest ni imel neposrednega uradnega pravnega učinka, vendar je prispeval k oživljanju razprav o jezikovni politiki, pravičnosti in večjezičnosti v evropskem in svetovnem okviru.
V praksi so načela Praškega manifesta služila kot izhodišče za projekte izmenjav, jezikovnega izobraževanja in prevajanja, pa tudi za argumentacijo v prid inkluzivnih pristopov k mednarodnim srečanjem in institucijam. Za zagovornike finvenkizma ostaja manifest pomemben dokument, ki združuje moralni in praktični vidik prizadevanj za priznanje esperanta kot mednarodnega pomožnega jezika.
