Esperanto: definicija, zgodovina in razširjenost

Zamenhofovo otroštvo

L. L. Zamenhof je ustvaril esperanto. Odraščal je v Białystoku, mestu, ki je bilo v ruskem imperiju, zdaj pa je na Poljskem. Ljudje v Białystoku so govorili več jezikov. Zamenhof je bil priča konfliktom med posameznimi etničnimi skupinami (Rusi, Poljaki, Nemci in Judi). Menil je, da so ti konflikti posledica pomanjkanja skupnega jezika, zato je začel ustvarjati jezik, ki bi si ga ljudje lahko delili in uporabljali na mednarodni ravni. Menil je, da se mora ta jezik razlikovati od nacionalnih jezikov. Želel je, da bi bil kulturno nevtralen in enostaven za učenje. Menil je, da bi se ga morali ljudje učiti skupaj z nacionalnimi jeziki in esperanto uporabljati za sporazumevanje med ljudmi z različnimi maternimi jeziki.

Prvi poskusi

Zamenhof je najprej razmišljal o tem, da bi ponovno začel uporabljati latinščino. Čeprav se je je učil v šoli, je ugotovil, da je prezahtevna za normalno uporabo. Študiral je tudi angleščino in razumel, da jeziki ne potrebujejo sklanjanja glagolov po osebi ali številu. Nekoč je videl dve ruski besedi: V dveh ruskih besedah: швейцарская (recepcija, izpeljanka iz швейцар - receptor) in кондитерская (slaščičarna, izpeljanka iz кондитер - slaščičar). Te besede z enakim koncem so mu dale idejo. Odločil se je, da bi z rednimi predponami in končnicami lahko zmanjšali število besednih korenov, ki bi jih potrebovali za komunikacijo. Zamenhof je želel, da bi bile besedne korenine nevtralne, zato se je odločil uporabiti besedne korenine iz romanskih in germanskih jezikov. Ti jeziki so se v tistem času poučevali v številnih šolah v številnih krajih po svetu.

Oblikovanje končne različice

Zamenhof je svoj prvi projekt Lingwe universala (Univerzalni jezik) izvedel leta 1878. Toda njegov oče, učitelj jezikov, je menil, da je sinovo delo nerealno. Zato je izvirno delo uničil. Med letoma 1879 in 1885 je Zamenhof študiral medicino v Moskvi in Varšavi. V tem času je ponovno delal na mednarodnem jeziku. Leta 1887 je objavil svoj prvi učbenik Международный языкъ ("Mednarodni jezik"). Po Zamenhofovem psevdonimu Doktoro Esperanto ("Doktor, ki upa") so mnogi začeli jezik imenovati esperanto.

Prvi poskusi sprememb

Zamenhof je prejel veliko navdušenih pisem. V njih so ljudje pisali svoje predloge za spremembe jezika. Upošteval je vse predloge. Objavil jih je v reviji La Esperantisto. V tej reviji so esperantisti lahko glasovali o spremembah. Niso jih sprejeli. Revija je imela veliko naročnikov v Rusiji. Tam so jo nazadnje prepovedali (ustavili) zaradi članka o Levu Nikolajeviču Tolstoju. Revija se je nato prenehala izdajati. Nadomestila jo je nova revija Lingvo Internacia.

Napredek skupnosti

V prvih letih esperanta so ga ljudje uporabljali le v pisni obliki, leta 1905 pa so v Boulogne-sur-Mer v Franciji organizirali prvi (1.) svetovni kongres esperanta. To je bila prva vidnejša uporaba esperanta v mednarodnem sporazumevanju. Zaradi uspeha kongresa ga organizirajo vsako leto (razen v letih med svetovnima vojnama) vse do danes.

Leta 1912 je Zamenhof na osmem (8.) svetovnem kongresu esperanta v Krakovu na Poljskem odstopil z vodilnega položaja v gibanju. Deseti (10.) svetovni kongres esperanta v Parizu v Franciji ni bil izveden zaradi začetka prve svetovne vojne. Na ta kongres se je prijavilo skoraj 4000 ljudi.

Čas svetovnih vojn

Med prvo svetovno vojno je imelo Svetovno esperantsko združenje glavni sedež v Švici, ki je bila v vojni nevtralna. Skupina prostovoljcev Hectorja Hodlerja je ob podpori Romaina Rollanda pomagala pošiljati pisma med sovražnimi državami prek Švice. Skupaj so pomagali pri 200.000 primerih.

Po prvi svetovni vojni je esperanto dobil novo upanje zaradi želje ljudi, da bi živeli v miru. Esperanto in njegova skupnost sta se v tistem času razvila. Prvi svetovni kongres po vojni je bil leta 1920 v Haagu na Nizozemskem. Leta 1929 je bil na Dunaju v Avstriji odprt muzej esperanta. Danes je del Avstrijske nacionalne knjižnice.

Druga svetovna vojna je ustavila rast jezika. Številni esperantisti so bili poslani v boj. Nacisti so razbili esperantske skupine, ker so v jeziku videli del svetovne judovske zarote. Številni esperantisti so umrli v koncentracijskih taboriščih. Tudi Sovjetska zveza je slabo ravnala z esperantisti, ko je bil njen vodja Stalin.

Po vojnah

Po drugi svetovni vojni je esperanto podpiralo veliko ljudi. 80 milijonov ljudi je podpisalo peticijo za podporo esperanta za uporabo v Združenih narodih.

Vsako leto organizirajo velika esperantska srečanja, kot so Svetovni esperantski kongres, Mednarodni mladinski esperantski kongres in SAT-kongres (srečanje Sennacieca Asocio Tutmonda - Svetovno združenje neevropskih držav).

Leta 1990 je Sveti sedež objavil dokument Norme per la celebrazione della Messa in esperanto, ki dovoljuje uporabo esperanta pri mašah brez posebnega dovoljenja. Esperanto je edini konstruirani jezik, ki je od Rimskokatoliške cerkve prejel tovrstno dovoljenje.

Esperanto ima številne spletne strani, bloge, podcaste in videoposnetke. Ljudje esperanto uporabljajo tudi v družabnih medijih in spletnih razpravah ter v zasebni komunikaciji prek e-pošte in takojšnjega sporočanja. Številni programi (zlasti odprtokodni in brezplačni) imajo svojo jezikovno različico v esperantu. Spletna radijska postaja Muzaiko od leta 2011 24 ur na dan oddaja v esperantu.

Zamenhof je želel ustvariti enostaven jezik za boljše mednarodno razumevanje. Želel je, da bi esperanto postal univerzalni drugi jezik. Z drugimi besedami, čeprav ni želel, da bi esperanto nadomestil nacionalne jezike, je želel, da bi večina ljudi po svetu govorila esperanto. S tem ciljem so se sprva strinjali številni esperantisti. Generalna skupščina Unesca je esperanto priznala leta 1954. Od takrat ima Svetovno esperantsko združenje uradne stike z Unescom. Vendar pa Združeni narodi ali druge mednarodne organizacije esperanta niso nikoli izbrale in ni postal splošno sprejet drugi jezik.

Nekateri esperantisti imajo esperanto radi tudi iz drugih razlogov, ne le zaradi njegove uporabe kot univerzalnega drugega jezika. Všeč sta jim esperantska skupnost in kultura. Razvoj esperantske kulture je njihov cilj.

Ljudi, ki jim je bolj pomembna trenutna vrednost esperanta kot pa možnost njegove splošne uporabe, v esperantu včasih imenujejo raŭmistoj. Ideje teh ljudi lahko skupaj imenujemo raŭmismo ali "raumizem" v angleščini. Imena izhajajo iz imena mesta Rauma na Finskem. Tam se je leta 1980 sestal Mednarodni mladinski kongres esperantistov in podal veliko izjavo. Dejali so, da to, da bi esperanto postal univerzalni drugi jezik, ni njihov glavni cilj.

Ljudi, ki imajo za esperanto cilje, ki so bolj podobni Zamenhofovim, v esperantu včasih imenujemo finvenkistoj. Ime izhaja iz esperantskega izraza fina venko, ki pomeni "končna zmaga". Nanaša se na teoretično prihodnost, v kateri bodo skoraj vsi na Zemlji govorili esperanto kot drugi jezik.

V Praškem manifestu (1996) so izražene ideje navadnih ljudi esperantskega gibanja in njegove glavne organizacije, Svetovne esperantske zveze (UEA).

Nemško mesto Herzberg am Harz od 12. julija 2006 uporablja vzdevek die Esperanto-Stadt/la Esperanto-urbo ("esperantsko mesto"). Skupaj s poljskim pobratenim mestom Góra poučujejo jezik v osnovnih šolah in izvajajo nekatere druge kulturne in izobraževalne dogodke v esperantskem jeziku.

Esperanto je edini konstruirani jezik, ki ga Rimskokatoliška cerkev priznava kot liturgični jezik. V tem jeziku je dovoljeno opravljati maše, Radio Vatikan pa vsak teden oddaja v esperantu.

Mnogi ljudje uporabljajo esperanto za sporazumevanje z esperantisti v drugih državah po pošti, elektronski pošti, blogih ali klepetalnicah. Nekateri potujejo v druge države, da bi se srečali z drugimi esperantisti in se z njimi pogovarjali v esperantu.

Srečanja

Esperantisti se srečujejo vsako leto. Največje je Universala Kongreso de Esperanto ("Svetovni kongres esperanta"), ki vsako leto poteka v drugi državi. V zadnjih letih se ga je udeležilo približno 2.000 ljudi iz 60 ali več držav. Za mlade je namenjen Internacia Junulara Kongreso ("Mednarodni mladinski kongres esperanta").

Na esperantskih srečanjih poteka veliko različnih kulturnih dejavnosti: koncerti esperantskih glasbenikov, drame, diskoteke, predstavitve kulture države gostiteljice in kulture držav udeležencev, predavanja, jezikovni tečaji itd. Na lokaciji esperantskih srečanj so tudi gostilna, čajnica, knjigarna itd. z esperantsko govorečimi delavci. Število dejavnosti in možnosti je odvisno od velikosti ali teme srečanja.

Literatura

Obstajajo knjige in revije v esperantu. V esperanto je bilo iz drugih jezikov prevedenih veliko literature, vključno z znanimi deli, kot so Sveto pismo (prvič leta 1926) in Shakespearove igre. V esperanto so bila prevedena tudi manj znana dela, nekatera med njimi pa nimajo slovenskega prevoda.

Pomembni esperantski pisci so na primer: Trevor Steele (Avstralija), István Nemere (Madžarska) in Mao Zifu (Kitajska). William Auld je bil britanski pisec poezije v esperantu in častni predsednik Esperantskega centra PEN (esperantski del Mednarodnega centra PEN). Nekateri so ga predlagali za Nobelovo nagrado za književnost.

Glasba

V esperantu je mogoče slišati glasbo različnih zvrsti, vključno z ljudskimi pesmimi, rock glasbo, kabaretom, pesmimi za solo pevce, zbore in opero. Med aktivnimi esperantskimi glasbeniki so na primer švedska družbenokritična glasbena skupina La Perdita Generacio, okcitanski pevec JoMo, finska skupina Dolchamar, brazilska skupina Supernova, frizijska skupina Kajto ali poljski kantavtor Georgo Handzlik. Tudi nekateri avtorji in izvajalci popularne glasbe, med njimi Elvis Costello in ameriški pevec Michael Jackson, so posneli pesmi v esperantu, napisali pesmi, ki jih je ta jezik navdihnil, ali ga uporabili v svojem promocijskem gradivu. Nekatere pesmi z albuma Esperanto založbe Warner Bros , ki je izšel - vse v esperantu - v Španiji novembra 1996, so dosegle visoko mesto na španskih lestvicah; podobno je leta 1999 v Nemčiji hiphop glasbena skupina Freundeskreis zaslovela s singlom Esperanto. Klasični deli za orkester in zbor z besedili v esperantu sta La Koro Sutro Louja Harrisona in Prva simfonija Davida Gainesa. V Toulousu v Franciji deluje podjetje Vinilkosmo, ki ustvarja esperantsko glasbo. Glavna spletna esperantska pesmarica KantarViki je maja 2013 dobila 3.000 pesmi, tako izvirnih kot prevedenih.

Gledališče in film

V esperantu igrajo drame različnih pisateljev, kot so Carlo Goldoni, Eugène Ionesco in William Shakespeare. Filmski ustvarjalci včasih uporabljajo esperanto v ozadju filmov, na primer v filmu Veliki diktator Charlieja Chaplina, v akcijskem filmu Blade: Trinity ali v komični znanstvenofantastični televizijski seriji Rdeča pritlikavka. Celovečerni filmi v esperantu niso zelo pogosti, obstaja pa približno 15 celovečernih filmov z esperantsko tematiko.

Film Incubus iz leta 1966 je pomemben, ker so dialogi v njem samo v esperantu. Danes nekateri prevajajo podnapise različnih filmov v esperanto. Te podnapise zbira spletna stran Verda Filmejo.

Radio in televizija

Radijske postaje v Braziliji, na Kitajskem, Kubi in v Vatikanu redno predvajajo oddaje v esperantu. Nekateri drugi radijski programi in podcasti so na voljo na internetu. Spletna radijska postaja Muzaiko od julija 2011 24 ur na dan oddaja esperantske programe na internetu. Med letoma 2005 in 2006 je potekal tudi projekt mednarodne televizije "Internacia Televido" v esperantu. Esperantska televizija od 5. aprila 2014 oddaja po internetu iz Sydneyja v Avstraliji.

Internet

Na internetu je veliko spletnih razprav v esperantu o različnih temah. Obstaja veliko spletnih strani, blogov, podcastov, videoposnetkov, televizijskih in radijskih postaj v esperantu (glej zgoraj). Google Translate od 22. februarja 2012 kot 64. jezik podpira prevajanje iz esperanta in v esperanto.

Poleg spletnih strani in blogov esperantistov in esperantskih organizacij obstaja tudi esperantska Wikipedija (Vikipedio) in drugi projekti fundacije Wikimedia, ki imajo tudi svojo esperantsko jezikovno različico ali uporabljajo esperanto (Wikibooks, Wikisource, Wikinews, WikimediaCommons in Wikidata). Ljudje lahko uporabljajo tudi esperantsko različico družabnih omrežij, na primer Facebook, Diaspora in druga spletna mesta.

Več računalniških programov ima tudi esperantsko različico, na primer spletni brskalnik Firefox in pisarniški paket (zbirka programov za uporabo v pisarni) LibreOffice.

Esperanto uporablja slovnico in besede iz številnih naravnih jezikov, kot so latinščina, ruščina in francoščina. Morfemov v esperantu (najmanjših delov besede, ki imajo lahko pomen) ni mogoče spreminjati in ljudje jih lahko kombinirajo v različne besede. Jezik ima skupne značilnosti z izolirajočimi jeziki (za spreminjanje pomena stavka uporabljajo besedni red), kot je kitajščina, medtem ko ima notranja struktura esperantskih besed skupne značilnosti z aglutinacijskimi jeziki (za spreminjanje pomena besede uporabljajo afikse), kot so turščina, svahili in japonščina.

Abeceda

Esperantska abeceda temelji na latinici. Ima šest črk z diakritiko: ĉ, ĝ, ĥ, ĵ, ŝ (s cirkumfleksom) in ŭ (z breve). Abeceda nima črk q, w, x ali y.

28-črkovna abeceda je:

• A je kot a v očetu
• B je kot b v fantu
• C je kot zz v besedi pica
• Ĉ je kot ch na stolu
• D je kot d v besedi pes
• E je kot e v besedi jajce
• F je kot f v cvetju
• G je kot g v besedi go
• Ĝ je kot j v džem
• H je kot h v medu
• Ĥ je kot ch v škotskem loch
• I je kot i v njem
• J je kot y v da
• Ĵ je kot s v merilu
• K je kot k v besedi kralj
• L je kot l v videzu
• M je kot m v besedi man
• N je kot n v ne
• O je kot o v besedi open
• P je kot p v besedi pita
• R je kot r v besedi cesta, vendar je valovit (trilliran, kot v španščini, italijanščini, arabščini, ruščini)
• S je kot s v preprostem
• Ŝ je kot sh v besedi ovca
• T je kot t v drevesu
• U je kot u v biku
• Ŭ je kot w v well
• V je kot v v jami
• Z je kot s v njegovem.

Pisanje diakritičnih znakov

Četudi svet uporablja Unicode, lahko črke z diakritičnimi znamenji (ki jih najdemo v razdelku "Latin-Extended A" standarda Unicode) povzročajo težave pri tiskanju in računanju, saj jih ni na tipkovnicah, ki jih uporabljamo.

To težavo rešujeta dva načina, oba pa uporabljata digrafe za črke z diakritičnimi znaki. Zamenhof, izumitelj esperanta, je zasnoval "h-sistem", ki ĉ, ĝ, ĥ, ĵ, ŝ in ŭ nadomesti s ch, gh, hh, jh, sh in u. Uporablja se tudi novejši "sistem x", ki ĉ, ĝ, ĥ, ĵ, ŝ in ŭ nadomesti s cx, gx, hx, jx, sx oziroma ux.

Obstajajo računalniške tipkovnice, ki podpirajo esperantsko abecedo, na primer Amiketo za Microsoft Windows, Mac OS X in Linux, Esperanta Klavaro za Windows Phone ter Gboard in AnySoftKeyboard za Android.

Primeri besed

• iz romanskih jezikov

• iz latinščine: abio (jelka), sed (ampak), okulo (oko), akvo (voda)
• iz francoščine: dimanĉo (nedelja), frapi (trkati), ĉevalo (konj)
• iz italijanskega jezika: ĉielo (nebo), fari (delati), voĉo (glas)
• iz več romanskih jezikov: facila (enostaven, preprost), fero (železo), tra (skozi), verda (zelena)

• iz germanskihjezikov

• iz nemščine: baldaŭ (v kratkem času), bedaŭri (obžalovati), jaro (leto), nur (samo)
• iz angleščine: birdo (ptica), ŝarko (morski pes), jes (da)
• iz več germanskih jezikov: fiŝo (riba), fremda (tuje), ofta (pogosto)

• iz slovanskih jezikov

• iz poljščine: ĉu (beseda za vprašanja da/ne)
• iz ruščine: barakti (boriti se), vosto (rep)
• iz češĉine: ne (ne, ne), roboto (robot), ĉerpi (ĉrpati)
• iz več slovanskih jezikov: krom (razen), celo (cilj, cilj, cilj)

• iz drugih indoevropskih jezikov

• iz grščine: hepato (jetra), kaj (in), biologio (biologija), politiko (politika)
• iz litovščine: du (dva), tuj (naenkrat)
• iz sanskrta: budho (buda), nirvano (nirvana), pado (pot, način)

• iz ugrofinskih jezikov

• iz finščine: saŭno (savna)
• iz madžarščine: ĉardaŝo (Csárdás - madžarski narodni ples), ĉuro (seme)

• iz semitskih jezikov

• iz hebrejščine: kabalo (kabala)
• iz arabščine: aŭ (ali)

• iz drugih jezikov

• iz japonščine: cunamo (cunami), zeno (Zen)
• iz kitajščine: tofuo (tofu), teo (čaj)
• iz havajščine: vikio (wiki)

Esperantska slovnica (jezikovna pravila) naj bi bila preprosta. Pravila esperanta se nikoli ne spreminjajo in jih lahko vedno uporabljamo na enak način.

Članki

Esperanto ima samo določni člen la (enako kot "the" v angleščini) in nima nedoločnega člena (enako kot "a" ali "an" v angleščini). Določni člen uporabljajo, kadar govorijo o stvareh, o katerih so že nekaj povedali.

Samostalniki in pridevniki

Samostalniki se končajo na -o. Na primer, patro pomeni oče. Če želite samostalnik spremeniti v množino, dodajte -j. Na primer: patroj pomeni očetje.

Pridevniki se končajo na -a, prislovi na -e, na primer granda pomeni velik, bona pomeni dober, bone pomeni dobro.

Končnica -n je oznaka neposrednega predmeta (akusativni padec) pri samostalnikih in pridevnikih. Na primer:

• Mi vidas vin. - Vidim te.
• Li amas ŝin. - Ljubi jo.
• Ili havas belan domon. - Imajo lepo hišo.

V pridevnikih in prislovih se primerja z besedama pli (več) in plej (najbolj). Na primer:

• pli granda - večji
• plej granda - največji
• pli rapide - hitreje
• plej rapide - najhitrejši

Zaimki

• Osebni zaimki so: mi - jaz, ci - ti ednina, li - on, ŝi - ona, ĝi - ono, ni - mi, vi - vi ednina ali množina, ili - oni, oni - eden/ti, si (jaz). Zaimek oni se uporablja za nedoločen predmet (kot npr. man v nemščini). Zaimek ci pomeni ti, vendar ga ljudje ne uporabljajo veliko. Namesto tega uporabljajo vi, skoraj izključno kot edninsko obliko vi ali množinsko obliko - vi vsi.
• Lastnostni zaimki se tvorijo tako, da se osebnemu zaimku doda končnica -a: mia - moj, cia - vaš ednina, lia - njegov, ŝia - njen, ĝia - njegov, nia - naš, via - vaš množina, ilia - njihov. Ljudje uporabljajo svojilne zaimke kot pridevnike.
• Akuzativ (končnica -n) se uporablja tudi v zaimkih: min - me, cin - tebe, lin - njega, ŝin - nje, ĝin - njega, nin - nas, vin - vas ali vas vse, ilin - njih. Kot je bilo omenjeno pri ci, se cin v sodobnem govorjenem esperantu zelo redko uporablja.

Če želite v esperantu povedati, koliko je nekdo star, recite:

• Lia aĝo estas dudek = Star je dvajset (20) let. (dobesedno: Njegova starost je dvajset (20) let. )

Glagoli

Glagoli se končajo na -as, kadar so v sedanjiku. V angleščini uporabljamo I am, you are, he is. V esperantu pa obstaja samo ena beseda za am, are, is - estas. Podobno lahko kuras pomeni tek ali teče. Nedoločniki se končajo na -i. Na primer, esti pomeni biti, povi pomeni lahko. Pretekli čas je enostavno tvoriti - vedno dodajte končnico -is. Če želite tvoriti prihodnji čas, dodajte končnico -os. Na primer:

• kuri - teči
• mi kuras - tečem
• vi kuras - tečeš
• li kateri - je tekel
• ĝi kuros - tekel bo

Veliko besed lahko spremenimo v nasprotne, če na začetku dodamo mal.

• bona = dober. malbona = slab.
• bone = dobro, malbone = slabo
• granda = velika, malgranda = majhna
• peza = težka, malpeza = lahka

Primeri stavkov, ki prikazujejo pravila:

• Mi povas kuri rapide. = Lahko hitro tečem.
• Vi ne povas kuri rapide. = Ne moreš teči hitro.
• Mi estas knabo. = Jaz sem fant.
• Mi estas malbona Esperantisto. = Sem slab esperantist.

Vprašanja da/ne

Če želite ustvariti vprašanje z odgovorom da ali ne, na začetku dodajte Ĉu. Na primer:

• Ĉu vi parolas Esperanton? = Ali govorite esperanto?
• Jes, mi parolas Esperanton tre bone. = Yes, I speak Esperanto very well.
• Ne, mi estas komencanto. = Ne, sem začetnik.

V nasprotju z angleščino lahko na vprašanje z da/ne odgovorijo le z jes (da) ali ne (ne).

Številke

Številke so naslednje:

Številke, kot je enaindvajset (21), nastanejo z njihovim sestavljanjem po velikostnem redu. Na primer: dek tri pomeni trinajst (13), dudek tri pomeni triindvajset (23), sescent okdek tri pomeni šeststo triinosemdeset (683), mil naŭcent okdek tri pomeni (en) tisoč devetsto triinosemdeset (1983).

Predpone in pripone

Esperanto ima več kot 20 posebnih besed, ki lahko spremenijo pomen druge besede. Ljudje jih postavljajo pred ali za koren besede.

Te besede lahko skupaj tvorijo zelo dolge besede, na primer malmultekosta (poceni), vendredviandmanĝmalpermeso (prepoved jesti meso v petek).

Predpone

Predpone se dodajajo pred koren besede.

• bo- - pomeni "svak". Patro pomeni oče, bopatro pa pomeni taščo.
• dis- - pomeni "vse ali veliko smeri". Iri pomeni iti, disiri pa pomeni iti v različne smeri.
• ek- - pomeni "začetek" nečesa. Kuri pomeni teči, ekkuri pa pomeni začeti teči.
• eks- - tvori besedo "nekdanji". Amiko pomeni prijatelj, eksamiko pa pomeni nekdanji prijatelj.
• fi- - besedo poslabša. Knabo pomeni fant, fiknabo pa pomeni slab fant; odoro pomeni vonj, fiodoro pa pomeni slab vonj.
• ge- - spremeni pomen besede v "oba spola". Frato pomeni brat, gefratoj pa brat(i) in sestra(i).
• mal- - naredi besedo nasprotno. Bona pomeni dober, malbona pa slab.
• mis- - pomeni "napačen". Kompreni pomeni razumeti, miskompreni pa pomeni napačno razumeti.
• pra- - pomeni "prazgodovinski", "zelo star" ali "primitiven". Homo pomeni človek, pragomo pa pomeni prazgodovinski človek.
• re- - pomeni ponovno. Vidi pomeni videti, revidi pa pomeni ponovno videti.

Pripone

Sfiksi se dodajajo za korenom besede, vendar pred končnico.

• -aĉ- - naredi besedo bolj grdo. Domo pomeni hiša, domaĉo pomeni grda hiša.
• -ad- - pomeni nenehno opravljanje nečesa. Fari pomeni delati, Faradi pa pomeni nenehno delati.
• -aĵ- - pomeni stvar. Bela pomeni lepa, belaĵo pa pomeni lepa stvar; trinki pomeni piti, trinkaĵo pa pomeni pijača ("nekaj za pitje").
• -an- - pomeni član nečesa. Klubo pomeni klub, klubano pa pomeni član kluba.
• -ar- - pomeni veliko istovrstnih stvari. Arbo pomeni drevo, arbaro pa gozd.
• -ĉj- - tvori moške pomanjševalnice. Patro pomeni oče, paĉjo pa oĉe.
• -ebl-- pomeni sposobnost ali možnost. Manĝi pomeni jesti, manĝebla pa pomeni užitno.
• -ec- - pomeni kakovost. Granda pomeni velik, grandeco pa pomeni velikost.
• -eg- - poveča besedo. Domo pomeni hiša, domego pa pomeni velika hiša.
• -ej- - pomeni kraj. Lerni pomeni učiti se, lernejo pa pomeni šola ("kraj za učenje").
• -em- - pomeni težnja. Mensogi pomeni lagati, mensogema pa pomeni nagnjen k laži.
• -end- - pomeni nekaj, kar je treba storiti. Pagi pomeni plačati, pagenda pa pomeni nekaj, kar je treba plačati.
• -er- - pomeni malo večjo skupino. Neĝo' pomeni sneg, neĝero pa snežinka.
• -estr- - pomeni načelnik. Urbo pomeni mesto, urbestro pa župan ("načelnik mesta").
• -et- - zmanjša besedo. Domo pomeni hiša, dometo pa pomeni majhna hiša.
• -id- - pomeni otrok. Kato pomeni mačka, katido pa pomeni maček.
• -il- - pomeni instrument. Ŝlosi mens zaklepati, ŝlosilo pa pomeni ključ (instrument za zaklepanje).
• -ind- - pomeni vreden. Ami pomeni ljubiti, aminda pa pomeni nekaj, kar je vredno biti ljubljeno.
• -in- - spremeni spol besede v ženski. Patro pomeni oče, patrino pa mati.
• -ing- - pomeni nosilec. Kandelo pomeni sveča, kandelingo pa svečnik ("držalo za svečo").
• -izem - pomeni ideologijo ali gibanje. Nacio pomeni narod, naciismo pomeni nacionalizem.
• -ist- - pomeni nekoga, ki nekaj počne (morda kot delo). Baki pomeni peči in bakisto pomeni pek; scienco pomeni znanost in sciencisto pomeni znanstvenik. Esperantisto pomeni esperantist.
• -nj- - tvori ženske pomanjševalnice. Patrino pomeni mati, panjo pa pomeni mama.
• -obl- - pomeni krat. Tri pomeni tri in trioble pomeni trikrat. Prav tako tvori večkratnike. Kvin pomeni pet, kvinoblo pa pomeni večkratnik petih.
• -on- - naredi ulomke. Kvar pomeni štiri (4), kvarono pa pomeni četrtino (četrtino nečesa).
• -uj- - na splošno pomeni posodo. Salo pomeni sol, salujo pa solnico ("posoda za sol").
• -ul- - pomeni osebo neke kakovosti. Juna pomeni mlad, junulo pa pomeni mlada oseba.
• -um- je končnica za primere, ko besede ne moremo sestaviti iz drugih obstoječih končnic, predpon ali korenov.

Nekatere kritike esperanta so skupne vsem projektom oblikovanja mednarodnega jezika: nov jezik ima malo možnosti, da bi nadomestil današnje mednarodne jezike, kot so angleščina, francoščina in drugi.

Kritika, ki je specifična za esperanto, je usmerjena na različne dele samega jezika (posebne esperantske črke, končnico -n, zvok jezika itd.).

Nekateri ^[who?]pravijo, da je jezik zaradi uporabe diakritičnih znakov (črk ĉ, ĝ, ĥ, ĵ, ŝ, ŭ) manj nevtralen, kot bi bil ob uporabi samo osnovnih črk latinice. Noben drug jezik ne uporablja črk ĉ, ĥ in ĵ. Črka ĥ je v esperantu najmanj uporabljena črka, prav tako ĵ ni pogosto uporabljena, zato se ljudje sprašujejo, kako potrebna sta.

Kritiki esperantskih^{[ lasic d]}pravijo, da je ista končnica pridevnika in samostalnika (npr. "bona lingvo", "bonaj lingvoj", "bonajn lingvojn") nepotrebna. Angleščina na primer nima zahteve, da se morata pridevnik in samostalnik ujemati v času, in nima kazalnika za tožilnika.

Kritizirajo tudi dejstvo, da večina besed v esperantu izhaja iz indoevropskih jezikov, zaradi česar je jezik manj nevtralen.

Eden od pogostih očitkov tako tistih, ki ne govorijo esperanta, kot tistih, ki ga govorijo, je, da je v esperantu prisoten jezikovni seksizem. Nekatere besede se privzeto nanašajo na moške, ženske besede pa je treba tvoriti tako, da moškemu korenu dodamo končnico -in-. Takšne so besede, kot so patro (oče) in patrino (mati), filo (sin) in filino (hči), onklo (stric) in onklino (teta) itd. Večina vseh esperantskih besed nima posebnega pomena glede na spol. Nekateri so predlagali pripono -iĉ- z moškim pomenom, da bi bil pomen osnovne besede nevtralen. Vendar ta predlog med esperantisti ni splošno sprejet.

Kritike nekaterih delov esperanta so spodbudile nastanek različnih novih konstruiranih jezikov, kot so Ido, Novial, Interlingua in Lojban. Vendar nobeden od teh konstruiranih jezikov nima toliko govorcev kot esperanto.

Normalni vzorec: Ĉiuj homoj estas denaske liberaj kaj egalaj laŭ digno kaj rajtoj. Ili posedas racion kaj konsciencon, kaj devus konduti unu la alian en spirito de frateco.

Različica v sistemu h: V tem primeru se lahko uporablja sistemski jezik, ki ga uporablja sistemski uporabnik, ki ga uporablja sistemski uporabnik. Ili posedas racion kaj konsciencon, kaj devus konduti unu la alian en spirito de frateco.

Različica v sistemu x: Cxiuj homoj estas denaske liberaj kaj egalaj laux digno kaj rajtoj. Ili posedas racion kaj konsciencon, kaj devus konduti unu la alian en spirito de frateco.

Preprost angleški prevod: Vsi ljudje so svobodni in enaki v dostojanstvu in pravicah. So razumni in moralni ter bi morali ravnati prijazno drug do drugega.

Gospodova molitev

Ljudje včasih uporabljajo besedo "esperanto" v prenesenem pomenu (ne v dobesednem). Z njo povedo, da je nekaj mednarodno ali nevtralno ali da uporablja široko mešanico idej. Pravijo, da je programski jezik Java "neodvisen od določenih računalniških sistemov [npr. Windows, Android], kot je esperanto neodvisen od ... narodov". Podobno pisavo Noto imenujejo "esperanto pisav", ker poskuša dobro delovati za pisavo vsake kulture.