Glagol

Beseda 'glagol'

Beseda glagol izvira iz *were-, praindoevropske besede, ki pomeni "beseda". V angleščino je prišel prek latinske verbum in starofrancoske verbe.

Besedna zveza

V preprostih stavkih je glagol lahko ena sama beseda: Mačka je sedela na preprogi. Lahko pa je glagol tudi besedna zveza: The cat will sit on the mat.

Besedne zveze je zelo težko analizirati: Bojim se, da bom moral kmalu oditi. Zdi se, da so tu trije besedni izrazi, ki pomenijo nekaj takega kot Žal mi je, kmalu moram iti.

Glagolske oblike

V angleščini in številnih drugih jezikih glagoli spreminjajo svojo obliko. To imenujemo pregibanje. Večina angleških glagolov ima šest pregibnih oblik (glej tabelo), glagol be pa ima osem različnih oblik.

Opazili boste, da so nekatere glagolske oblike videti enako. Lahko rečemo, da imajo enako obliko. Na primer, navadni sedanjik in navadna oblika glagola hoditi imata enako obliko. Enako velja za preteklik in pretekli deležnik. Te različne oblike pa imajo lahko različne oblike tudi pri drugih glagolih. Na primer, navadni sedanjik glagola biti je običajno are, navadna oblika pa je be. Prav tako je preteklik pri besedi eat oblika ate, pretekli deležnik pa je eaten. Ko iščete glagol v slovarju, običajno iščete ravno navadno obliko.

Angleški stavek mora vsebovati vsaj en glagol primarne oblike. Vsak glavni stavek ima lahko samo en glagol primarne oblike.

Vrste glagolov

Angleščina ima dve glavni vrsti glagolov: običajne glagole (imenovane leksikalni glagoli) in pomožne glagole. Razlika med njimi je predvsem v tem, kje v stavku se lahko pojavijo. Nekateri glagoli spadajo v obe skupini, vendar je pomožnih glagolov v angleščini zelo malo. Poznamo tudi dve vrsti pomožnih glagolov: modalne in nemodalne glagole. V spodnji preglednici je prikazana večina angleških pomožnih glagolov in majhno število drugih glagolov.

Obstaja več pomožnih glagolov:

• To do (do, does, did)
• Biti (sem, sem, sem, sem, sem, sem): Ustvarja progresivni čas
• imeti (imeti, ima, je, je imel): tvori dovršni čas

Naslednji glagoli so modalni pomožni glagoli.

• Lahko
• Lahko
• maj
• Lahko
• Mora biti

·          

• Moral bi

Pomožni glagoli se pregibajo tudi za zanikanje. Običajno to storimo z dodajanjem ne ali n't.

• Ne bi smeli biti tukaj.
• Ni ga doma.
• Še nismo začeli.

Uporaba pomožnega člena do

Včasih se glagol do uporablja z drugimi glagoli. To ne spremeni pomena, lahko pa ga uporabimo, da podamo močno izjavo.

• Govorim (sedanjost)
• Šel sem (preteklost)

Uporablja se tudi v negativnem pomenu, kadar ne uporabljamo drugih pomožnih glagolov.

• Ne govorim (sedanjost)
• Nisem šel (preteklost)

Včasih je pred temo. Temu pravimo inverzija in običajno pomeni, da je stavek vprašalni.

• Se pogovarjate? (Sedanjost)
• Ste šli? (preteklost)

V mnogih drugih jezikih se glagol do ne uporablja kot pomožni glagol. Za glagol do uporabljajo enostavni sedanjik, za glagol did pa enostavni preteklik ali dovršnik.

Čas, vid in razpoloženje

Z glagolom so povezani trije glavni sistemi: čas, vid in razpoloženje.

Napeto

Čas se uporablja predvsem za to, kdaj se glagol zgodi: v preteklosti, sedanjosti ali prihodnosti. Da bi razložili in razumeli čas, si je koristno predstavljati čas kot črto, na kateri so postavljeni pretekli, sedanji in prihodnji čas.

Nekateri jeziki imajo vse tri čase, drugi le dva, nekateri pa sploh nimajo časov. Angleščina in japonščina imata na primer le dva časa: pretekli in sedanji. Kitajski in indonezijski glagoli ne kažejo časa. Namesto tega z drugimi besedami v stavku pokažejo, kdaj se glagol zgodi.

Vidik

Vidik nam običajno pokaže, ali je dejanje končano ali ne, ali se nekaj dogaja redno. Angleščina ima dva vidika: progresivni in perfektni. V angleščini se vidik običajno kaže z glagolskimi oblikami z deležnikom. Vidik se lahko kombinira s sedanjim ali preteklim časom.

Progresivni vidik

Angleščina uporablja gerundij-participel, navadno skupaj s pomožnim členom be (in njegovimi oblikami am, is, are, was in were), da pokaže progresivni vidik.

• Spim. (sedanji čas)
• Sinoči se je učil angleščino. (pretekli čas)
• Jutri se bo odpravil v trgovino (prihodnji napredek)

Številni drugi jeziki, na primer francoščina, ne uporabljajo progresivnih časov.

• Videl sem ga dvakrat. (sedanji čas)
• Tam sem živel tri leta. (preteklik)

Pretekli dovršni stavek se lahko uporablja za izražanje neuresničenega upanja, želje itd.

• Nameraval je speči torto, vendar mu je zmanjkalo moke.
• Želela mu je kupiti darilo, vendar je zavrnil.

Po If, wish in would rather lahko pretekli čas uporabimo za pretekle dogodke, ki se niso nikoli zgodili.

• Če bi se le rodil stoje!
• Želim si, da bi mi to povedal že prej.
• Raje bi, da bi šli kam drugam.

Razpoloženje

V angleščini se razpoloženje zdaj običajno prikazuje z modalnimi glagoli. V preteklosti je imela angleščina celoten sistem razpoloženj, ki pa je skoraj popolnoma izginil. Za subjunktivno razpoloženje se zdaj uporablja navadna oblika. Obstaja tudi oblika be, ki se uporablja v pogojnikih, da pokaže, da nekaj ni res (npr. If I were a bird, I would fly to California).

Deli povedi, ki se ujemajo z glagoli

Določeni deli stavka so naravno pred glagoli ali za njimi, vendar ti niso vedno enaki za vse glagole. Glavni deli stavka so: subjekt, objekt, dopolnilo in modifikator.

Predmeti

Skoraj vsi angleški stavki imajo predmet, vendar stavki, ki so ukazovalni (imenovani imperativi), običajno nimajo predmeta. Predmet je običajno pred glagolom, lahko pa tudi za pomožnimi glagoli. V naslednjih primerih je predmet podčrtan, glavni glagol pa je v krepkem tisku.

• Potrebujemo vas.
• Hrana je bila dobra.
• Deček z rdečimi lasmi spi.
• Ali vidite avto?
• Pridite sem. (brez predmeta)

Predmeti

Številnim glagolom lahko sledi predmet. Te glagole imenujemo prehodni glagoli. Nekateri glagoli morajo imeti predmet (npr. vzeti), nekateri glagoli pa nikoli nimajo predmeta (npr. spati). Glagoli, ki nimajo predmeta, se imenujejo intranzitivni glagoli. Nekateri glagoli imajo lahko celo dva predmeta. Imenujemo jih ditranzitivni glagoli. V naslednjih primerih je predmet podčrtan, glavni glagol pa je v krepkem tisku.

• Spim. (brez predmeta)
• Vzel sem mu knjigo.
• Dal sem mu knjigo. (2 predmeta)
• Srečen sem. (brez predmeta)
• Postala sem učiteljica. (dopolnilo, brez predmeta)
• Spala sem v svoji postelji (1 predmet)

Dopolnjuje

Nekaterim glagolom lahko ali mora slediti dopolnilo. Te glagole imenujemo povezovalni glagoli ali kopula. V naslednjih primerih je dopolnilo podčrtano, glagol pa je v krepkem tisku.

• Je dober.
• Je deček.
• Zbolela je.
• Postala je vodja.
• Videti je lepo.

Modifikatorji

Glagole lahko modificiramo z različnimi modifikatorji, predvsem prislovi. Upoštevajte, da glagoli na splošno ne potrebujejo modifikatorjev; navadno gre za izbiro. V naslednjih primerih je prislov podčrtan, glagol pa je v krepkem tisku.

• Deček je hitro stekel.
• Udarila ga je prosto nihajoča vrv.

Glagoli imajo pogosto tudi različne druge modifikatorje, vključno s prislovi.

Razlike med glagoli in drugimi besedami

Včasih imata lahko glagol in druga beseda enako obliko. V teh primerih lahko razliko med njima običajno ugotovimo, če pogledamo različne lastnosti besed.

Glagoli proti pridevnikom

Včasih imata lahko glagol in pridevnik enako obliko. Običajno se to zgodi pri deležnikih. Na primer, sedanji deležnik zanimiv in pridevnik zanimiv sta videti enako. Glagoli se razlikujejo od pridevnikov, saj jih ni mogoče spremeniti z zelo, bolj ali najbolj. Lahko na primer rečemo "To je zelo zanimivo", zato vemo, da je tu pridevnik zanimiv. Ne morete pa reči "Moj učitelj me zelo zanima pri matematiki", ker je v tem stavku zanimiv glagol. Po drugi strani pa, če glagola "biti" ne morete spremeniti v "videti" ali "postati", gre verjetno za glagol.

• Bil je izoliran / Postal je izoliran (izoliran je pridevnik)
• Vrata so se odprla / *Vrata so se odprla (odprtje je glagol)

Glagoli proti samostalnikom

Delček gerundija je včasih videti kot samostalnik. To še posebej velja, kadar se uporablja kot predmet, kot v naslednjem primeru:

• Tek je dober za vas.

Glavne razlike med temi glagoli in samostalniki so: modifikatorji, število in predmet/dopolnitev.

Modifikatorji

Glagolov na splošno ni mogoče spreminjati s pridevniki, samostalnikov pa ni mogoče spreminjati z narekovaji. Tako je v besedilu "Redno tekanje je dobro za vas" tekanje glagol, ker je spremenjeno z redno, ki je prislov.

Številka

Glagoli ne morejo spreminjati števila, zato če lahko besedo spremenite v množino, je to samostalnik in ne glagol. Na primer, "ta risba je lepa" se lahko spremeni v "te risbe so lepe", zato je risba samostalnik. Toda "risanje dreves je zabavno" se ne more spremeniti v "risanje dreves je zabavno", zato je tu glagol.

Predmet/dopolnitev

Številni glagoli imajo lahko predmete ali dopolnila, samostalniki pa ne. Tako je v stavku "parkiranje avtomobila je težko" parkiranje glagol, ker ima predmet avto. Če pa rečete "ni parkiranja", je parkiranje lahko samostalnik, ker nima predmeta.

Glagoli in prislovi

Nekateri glagoli so postali prislovi. Tudi ti si običajno delijo obliko z deležniki. Tukaj je nekaj primerov:

• Glede na težave menim, da ne bi smeli iti.
• Imamo veliko pomočnikov, med njimi tudi Johna.
• Glede na zemljevid smo tukaj.
• Po spopadu je odšel v bolnišnico.

Glavna razlika med glagoli in prislovi je v tem, da imajo glagoli predmet. Tudi če predmet ni zapisan, lahko razumete, za kaj gre. Predmeti pa nimajo predmeta.