Predmet je v slovnici cilj dejanja in se pojavlja v vsakem stavku s prehodnim glagolom. Je člen v stavku, ki sledi glagolu in označuje, na koga ali na kaj je usmerjeno dejanje.

Neposredni predmet

Neposredni predmet odgovarja na vprašanja kaj? ali koga? in je v slovenščini običajno v tožilniku (akuzativu). Ponavadi neposredno sprejema dejanje. Primeri:

Mačka je jedla zajtrk.

Udarila ga je in rekla, naj gre stran od tu.

V obeh primerih je poudarek na predmetu dejanja (zajtrk, ga = njega), torej gre za neposredne predmete.

Posredni predmet

Posredni predmet odgovarja na vprašanja komu? ali čemu? in je v slovenščini običajno v dajalniku (dativu). Ponavadi označuje prejemnika dejanja. Primeri:

Pes je prinesel Jane svoj povodec.

Sinu sem poslal pismo.

Struktura teh stavkov je (S/V/O/O), kjer je S = subjekt, V = glagol in O = objekt. Prvi predmet v takšnem vrstnem redu je posredni predmet, drugi pa neposredni predmet. Opazite, da ste v zadnjem primeru poslali pismo vi in ne vaš sin — sin je prejemnik, pismo je vsebina dejanja. Stavku praviloma zmanjka pomena brez neposrednega predmeta (pismo), medtem ko je posredni predmet lahko tudi izpuščen, če je iz konteksta jasen.

Kako prepoznati predmet

  • Vprašajte se: kaj? ali koga? — odgovor bo navadno neposredni predmet (tožilnik).
  • Vprašajte se: komu? ali čemu? — odgovor bo navadno posredni predmet (dativ).
  • Pri osebnih zaimkih se oblika predmeta spremeni (npr. mene/me, tebe/te, njemu/ga, ji/jo).
  • Ne gre za vsak člen, ki sledi glagolu: nekateri dopolnilni izrazi so predložni ali prislovni in to niso predmeti (npr. »v hišo« je predložni izraz).

Vaje in preoblikovanje stavkov

Enakovreden stavek zadnjemu primeru je:

Sinu sem poslal pismo.

Tu nekateri slovničarji kot posredni predmet vidijo tudi sina (črka je izraz, ki ga ni mogoče izpustiti). p720 Pomembno je razlikovati, kdo je dejanski izvajalec dejanja (subjekt) in kdo prejemnik (posredni predmet): v tem primeru je pošiljatelj subjekt (jaz), sin pa posrednik/prejemnik.

Dodatne opombe

  • Obstajajo glagoli, ki zahtevajo dva predmeta (ditransitivni glagoli), npr. poslati, podariti, pripraviti — ti imajo posredni in neposredni predmet.
  • Pri nekaterih glagolih je predmet v drugih sklonih (genitiv, instrumentál ipd.), npr. »spominjati se koga/česa« ali »uživati v nečem« — to so posebne upravljalske zahteve glagola in niso klasični neposredni/posredni predmeti.
  • Predmet v stavku lahko nadomestimo z osebno ali predmetno zamenjavo (zaimki). V tem primeru se oblikuje tudi sklon: npr. »Vidim Petra.« → »Vidim ga.«
  • V pasivnih stavkih se neposredni predmet pogosto povzdigne v subjekt: »Mačka je jedla zajtrk.« → pasiv: »Zajtrk je bil pojedel (ali bil pojedan) s strani mačke.«

Predmet je torej temeljna skladnjačno‑semantična vloga v stavku s prehodnim glagolom. Razumevanje razlik med neposrednim in posrednim predmetom pomaga pri pravilnem rabi sklonov, vrstnem redu besed in pri prepoznavanju pomena v stavkih.