Nevtralnost države: definicija, vrste in mednarodni pravni okvir

Nevtralna država je država, ki se odloči, da ne bo sodelovala v vojni med drugimi državami. Mednarodno pravo državi dovoljuje, da v času vojne med dvema ali več državami ostane nevtralna. Ko država razglasi, da je nevtralna, ne sme dovoliti, da kateri koli del njenega ozemlja postane oporišče ene od strani. Ne sme graditi vojaških ladij, novačiti vojakov ali organizirati vojaških pohodov v imenu ene od vojskujočih se strani. To se imenuje tudi "oborožena nevtralnost", kadar se država razglasi za nevtralno med vojno. To ni isto kot "nevtralizacija" ali trajna nevtralnost. Nevtralna država se razlikuje tudi od nevtralnosti, ki jo razglašajo nevladne organizacije (NVO) ali mirovne skupine Združenih narodov.

Vrste nevtralnosti

Trajna (de jure) nevtralnost: določi jo ustava ali mednarodni sporazum. Primeri v zgodovini so priznane oblike trajne nevtralnosti, ki jih tretje države spoštujejo.
Nevtralnost po sporazumu (nevtralizacija): ozemlje je po mednarodnem sporazumu obveščeno, da mora ostati nevtralno; to je lahko pogoj ob konstituciji države ali mednarodnem dogovoru.
Začasna ali bojevalna nevtralnost: država razglasi nevtralnost le za čas določenega konflikta.
Oborožena nevtralnost: država ostaja nevtralna, hkrati pa ohranja in uporablja oborožene sile za zavarovanje lastne nevtralnosti in preprečevanje zlorabe njenega ozemlja.
De facto nevtralnost: država mogoče nima formalne pravne zaveze, vendar v praksi vzdržuje nepristranskost v zunanjepolitičnih in vojaških spopadih.

Pravice in dolžnosti nevtralne države

Dolžnosti: nevtralna država mora preprečiti, da bi bila njena ozemlja uporabljena za vojaške operacije katere koli strani, prepovedati prehod in novačenje vojakov za sprti strani, prepovedati oporišča, opremljanje in izgradnjo vojaških plovil ter preprečiti proizvodnjo in izvoz vojaške opreme v podporo eni strani.
Internacija: če se vojskujoče se sile znajdejo na ozemlju nevtralne države (npr. izmučeni vojaki ali vojni ujeti), mora nevtralna država take osebe internirati, da prepreči njihov ponovni vstop v konflikt.
Pravice: nevtralna država ima pravico, da zaščiti svojo suverenost z uporabo sile proti kršitvam nevtralnosti; ima tudi pravico, da obravnava kot spoznavno posledico morebitne kršitve (npr. diplomatske ukrepe).
Kontrabanda in trgovina: nevtralne države lahko dovolijo civilno trgovino, vendar obstajajo pravila glede kontrabande (dobav vojaške narave), ki jo lahko zaustavijo in zasežejo pomorske ali kopenske sile vojskujočih se držav.

Mednarodni pravni okvir

Glavna dokumenta, ki urejata nevtralnost, sta Haaške konvencije iz leta 1907, zlasti Konvencija V o nevtralnosti na kopnem in Konvencija XIII o nevtralnosti na morju, ki določata pravice in dolžnosti nevtralnih sil in oseb v času meddržavnih konfliktov. Poleg tega nevtralnost dopolnjuje običajno mednarodno pravo in številni bilateralni ali multilaterarni sporazumi (npr. pogodbe o nevtralizaciji ozemelj).

V sodobnem pravu ima tudi Pismo in praksa Organizacije združenih narodov vpliv: načelo prepovedi uporabe sile (listina OZN) ne izključuje instituta nevtralnosti, a članstvo v vojaških zavezništvih lahko vpliva na oceno objektivnosti in praktičnosti nevtralnosti.

Razlika med nevtralnostjo in nevtralizacijo

Nevtralnost običajno pomeni državno odločitev, da med določenim konfliktom ne sodeluje. Nevtralizacija pomeni pravno zavezo (pogodbeno ali s strani tretjih držav), da bo ozemlje ostalo nevtralno trajno ali v določenih okoliščinah. Nevtralizacija je torej močnejši pravni status, pogosto zavezan s posebnimi mednarodnimi jamstvi.

Primeri in zgodovinski pomen

Švica – dolgo priznana oblika trajne nevtralnosti, ki izvira iz odločitve več evropskih sil na Dunajskem kongresu (1815) in je del švicarske zunanje politike.
Avstrija – po Državnem sporazumu iz leta 1955 je razglasila zavezo k trajni nevtralnosti, ki je vpisana v nacionalno politiko.
Historija pozna tudi primere, ko je nevtralnost kršena ali ni bila spoštovana (npr. invazije preko nevtralnih ozemelj), kar kaže, da je spoštovanje nevtralnosti odvisno tudi od politične volje in mednarodnih okoliščin.

Nevtralnost v sodobnem svetu

V 21. stoletju je nevtralnost pogosto predmet političnih razprav: nekaterim državam omogoča neodvisno zunanjo politiko in zmanjšanje tveganja v vojnih konfliktih, drugim pa lahko omeji zavezništva in sodelovanje v kolektivni obrambi. Poleg tega nove oblike vojaških groženj (npr. hibridno vojskovanje, kiberspori) zahtevajo posodobitev praks za varovanje nevtralnosti (npr. preprečevanje zlorabe digitalnega prostora znotraj ozemlja nevtralne države).

Kaj pomeni kršitev nevtralnosti?

Kršitev nevtralnosti se zgodi, ko nevtralno ozemlje postane baza za vojaške operacije ene strani, ko se dovoli prehod vojakov ali ko nevtralna država ukrepa v korist ene strani. Posledice so lahko diplomatske (protesti, prekinitev odnosov), ekonomske (sankcije) ali celo vojaške, če kršitev povzroči širši konflikt. Zato večina držav, ki formalno ali praktično uveljavljajo nevtralnost, vzdržuje tudi mehanizme nadzora in sankcij znotraj lastnega prava.

Zaključek

Nevtralnost ostaja pomemben instrument mednarodnega prava in državne politike. Gre za kombinacijo pravnih pravil, ustavne ali pogodbene volje države in praktičnih ukrepov za ohranjanje suverenosti in nezmožnosti postati oporišče za vojaške operacije. Ker se geopolitične razmere spreminjajo, se spreminjajo tudi izzivi, povezana z izvajanjem in varovanjem nevtralnosti v praksi.

Zemljevid sveta s stopnjami nevtralnosti držav pred letom 2007: nevtralne države sporne nevtralne države nekdanje nevtralne države

Trajna nevtralnost

Primer stalne nevtralnosti je Vatikan. V Lateranski pogodbi iz leta 1929 se je razglasil za trajno nevtralnega.

Ker je Švica dolgo časa ostala nevtralna, je postala priljubljeno mesto za sedež številnih organizacij. Mednarodni Rdeči križ se je sredi 19. stoletja naselil v Ženevi. Liga narodov, ki je imela prav tako sedež v Ženevi, je leta 1920 v deklaraciji priznala, da je Švica ostala nevtralna. Ko je bila Liga po drugi svetovni vojni razpuščena, jo je nadomestila Organizacija združenih narodov. Čeprav se Švica ni pridružila ZN, je poleg priznanja nevtralnosti dobila tudi status stalne opazovalke.

Nevtralne države

država	obdobje nevtralnosti/začetno leto	opombe
Kostarika	1949-	je opazovalec v Gibanju neuvrščenih. Je članica Skupine 77. Nevtralna, saj je bila njena vojska leta 1949 razpuščena. Zakonsko ratificirana leta 2014.
Lihtenštajn	1868-	Nevtralno, ker je bila vojska leta 1868 razpuščena.
Panama	1989-	Je članica gibanja neuvrščenih. Je član Skupine 77. Nevtralnost Panamskega prekopa je določena s posebno pogodbo.
Švica	1815-	Članica OECD od leta 1961. Samoumevna, stalna in oborožena, namenjena zagotavljanju zunanje varnosti. Švica je najstarejša nevtralna država na svetu od leta 1815; od leta 1815, ko je bila njena nevtralnost določena s Pariško pogodbo, ni sodelovala v nobeni zunanji vojni. Čeprav so se evropske sile (Avstrija, Francija, Združeno kraljestvo, Portugalska, Prusija, Rusija, Španija in Švedska) na dunajskem kongresu maja 1815 dogovorile, da mora biti Švica nevtralna, je bila dokončna ratifikacija odložena do poraza Napoleona Bonaparta, da bi lahko nekatere koalicijske sile vdrle v Francijo prek švicarskega ozemlja (glej manjše kampanje leta 1815 in Akt o nevtralnosti Švice, ki so ga 20. novembra 1815 podpisale velike sile).
Turkmenistan	1995-	je članica gibanja neuvrščenih. Je član Skupine 77. Leta 1995 je razglasila popolno nevtralnost in jo je uradno priznala Organizacija združenih narodov.
Vatikan	1929-	Lateranska pogodba, podpisana leta 1929 z Italijo, določa, da se je "papež zavezal k trajni nevtralnosti v mednarodnih odnosih in k opustitvi posredovanja v sporih, razen če to izrecno zahtevajo vse strani", zaradi česar je Vatikan od takrat nevtralen.

Opomba: O tem, ali se država, ki je članica Evropske unije, lahko šteje za nevtralno, je treba razpravljati. To je obravnavano v naslednjem razdelku.

Nevtralne članice Evropske unije

država	obdobje nevtralnosti/začetno leto	opombe
Avstrija	1920-1938 (po prvi svetovni vojni do priključitve Nemčiji) 1955-1995 (od razglasitve nevtralnosti do članstva v EU)	Članica OECD od leta 1961. Leta 1955 je razglasila "trajno nevtralnost".
Finska	1935-1939 (do zimske vojne) 1956-1995 (od vrnitve najemnega območja Porkkala do članstva v EU)	Članica OECD od leta 1961. Leta 1955 se je pridružila ZN, vendar je ohranila status nevtralne države.
Irska	1939-1973 (do članstva v EU)	Članica OECD od leta 1961.Med drugo svetovno vojno je vodila politiko nevtralnosti, znano kot izredne razmere na Irskem. V Seviljskih deklaracijah o Pogodbi iz Nice je dobila posebno priznanje zaradi svojih stališč o uporabi sile v mednarodni politiki. Leta 1955 se je pridružila Združenim narodom, vendar je ohranila status nevtralne države.
Malta	1980-2004 (do članstva v EU)	Nekdanji član Gibanja neuvrščenih. Politika nevtralnosti od leta 1980.
Švedska	1814-1918 (do finske državljanske vojne) 1918-1995 (do članstva v EU)	Članica OECD od leta 1961. Nevtralna od leta 1809, ko je bila poražena v vojni z Rusijo. Nevtralnost je ohranila med obema svetovnima vojnama.

Trdite, da ste nevtralni.

država	zahtevano nevtralno obdobje/začetno leto	opombe
Gana	2012	je članica Afriške unije. Je član Gibanja neuvrščenih. Avgusta 2012 je vlada Gane sporočila, da je zaradi smrti predsednika Johna Atta Millsa uvedla politiko zaprte nevtralnosti .
Japonska	1947	Članica OECD od leta 1964. Po ustavi ne sme sodelovati v vojnah, vendar ima močno oborožene samoobrambne sile in vojaško zavezništvo.
Mehika	1930	Članica OECD od leta 1994. Je opazovalka v Gibanju neuvrščenih. Je nekdanja članica Skupine 77.Z izjemo sodelovanja na strani zaveznikov v drugi svetovni vojni. V 20. stoletju je odprla svoje meje za politične begunce, ki so bežali pred vojaškimi diktaturami v Južni Ameriki in Španiji. Od leta 2000 Mehika pod zunanjima sekretarjema Jorgejem G. Castañedo in Luisom Ernestom Derbezom ni upoštevala politike nevtralnosti. O tem, ali bo zgodovinska nevtralnost ohranjena, se zdaj razpravlja znotraj države. Mehiška formulacija nevtralnosti je znana kot Estradova doktrina.
Mongolija	1914-19182015	je članica gibanja neuvrščenih. Med prvo svetovno vojno je bila Mongolija vojno nevtralna država, kmalu pa je postala vojskujoča se država v drugi svetovni vojni. Septembra 2015 je mongolski predsednik Tsakhiagiin Elbegdorj v govoru na 70. zasedanju Generalne skupščine ZN nenadoma napovedal, da bo Mongolija izvajala "politiko stalne nevtralnosti", in pozval mednarodno skupnost, naj jo vse strani priznajo in podprejo.
Moldavija	1994	Člen 11 ustave iz leta 1994 razglaša "trajno nevtralnost".
Ruanda	2009	je članica Afriške unije. Je član Gibanja neuvrščenih. Po genocidu leta 1994 je Ruanda leta 2009, ko se je pridružila Skupnosti narodov, razglasila stalno nevtralnost.
Srbija	2007	je opazovalec v Gibanju neuvrščenih. Narodna skupščina Srbije je leta 2007 razglasila oboroženo nevtralnost. Nevtralnost države se lahko v prihodnosti spremeni, če se bo država odločila za vstop v Nato ali OZVS, saj njen predsednik vlade Aleksandar Vučić ne izključuje možnosti, da se bo njegova država v (ne bližnji) prihodnosti pridružila.

Vprašanja in odgovori

V: Kaj je nevtralna država?

O: Nevtralna država je država, ki se v mednarodnih odnosih odloči, da ne bo sodelovala v vojni med drugimi državami.

V: Ali mednarodno pravo dovoljuje, da država v času vojne med dvema ali več državami ostane nevtralna?

O: Da, mednarodno pravo državi dovoljuje, da ostane nevtralna v času vojne med dvema ali več državami.

V: Kakšne so omejitve za nevtralno državo med vojno?

O: Ko država razglasi, da je nevtralna, ne sme dovoliti, da bi kateri koli del njenega ozemlja postal oporišče ene strani. Ne sme graditi vojnih ladij, novačiti vojakov ali organizirati vojaških pohodov v imenu ene od vojskujočih se strani.

V: Kaj je "oborožena nevtralnost"?

O: "Oborožena nevtralnost" pomeni, da se država med vojno razglasi za nevtralno.

V: Ali je razglasitev nevtralnosti med vojno enaka stalni nevtralnosti?

O: Ne, razglasitev nevtralnosti med vojno ni isto kot stalna nevtralnost.

V: Kako se nevtralna država razlikuje od nevtralnosti, ki jo razglasijo nevladne organizacije (NVO) ali mirovne skupine Združenih narodov?

O: Nevtralna država je drugačen pojem od nevtralnosti, ki jo zahtevajo nevladne organizacije (NVO) ali mirovne skupine Združenih narodov.

V: Ali lahko nevtralna država v mednarodnih odnosih sodeluje v vojni med drugimi državami?

O: Ne, nevtralna država se odloči, da ne bo sodelovala v vojni med drugimi državami v mednarodnih odnosih.